Tristokosmatinka meseca FEBRUARJA
|
Ta mesec nam bo delala družbo fotogenična Pancha, ki je prijazno pristala na to, da postane naša Tristokosmatinka meseca februarja. Z veseljem je pozirala za nas in nam poslala nekaj fotografij svojega aktivnega življenja, da nam pomaga pozabiti na mrzle dneve, ki nas še čakajo.
Rojstni kraj: Črna pri Kamniku
Moje ime je Pancha, daljše ime pa zaradi mojega fanatičnega lastnika na nogomet Torra Javier. |
Tristokosmatinka meseca JANUARJA
Tristokosmatinci meseca DECEMBRA
|
Veliko naših strank vpraša, koliko kosmatincev pravzaprav ima dr. Selanova? Na kliniki se vedno znajde kakšen od njih pod nogami. Zato smo mesec december posvetili tej množični družini kosmatincev, ki jo sestavljata dva črna ruska terierja, pritljikavi pinč, čistokrvni mešanček, devon rex, dva tigra, črnobeli felix in ostali.
|
Tristokosmatinec meseca NOVEMBRA
|
Ta mesec nam bo delal družbo kosmatinec Ronči, kateremu pripada časten naziv tristokosmatinca meseca novembra!
Rojstni kraj: Trzin
Sem trikolor, mešanček med terierjem in lovcem (ja vem, uboga moja lastnica, ker sem pravi lovec-slednik, tako, da predvsem jaz sprehajam njo in ne ona mene). Star sem 4 leta, nekastriran (dr. Selanova je zaradi tega zelo huda, ker me hormoni čisto mešajo, moja lastnica pa dela na kliniki Tristokosmatih in dobro ve, koliko težav nam fantom povzročajo hormoni. Trenutno si še vsak dan oddahnem, ker glede tega še ni nič ukrenila). Vsak dan veselo in zvesto čakam, da se domov vrne moja lastnica, da jo lahko odpeljem na sprehod. Imam pa še eno hibo, ki se vsem v moji družini zdi najbolj zoprna, no razen moji lastnici, ki mi tako ali tako vse pusti, namreč, če sem predolgo sam zunaj na dvorišču, začnem zavijati kot volk, oziroma gasilska sirena (mešanica obojega), dokler ne izsilim, da se vrne moja lastnica nazaj k meni. Zaradi tega so vsi ostali člani družine zelo jezni in mi pravijo, da sem izsiljevalec in velik razvajenec. Aja, pozabil sem povedati, da tudi veliko lajam, posebno na tiste, ki ne živijo z mano, "ups to pa so v bistvu vsi". No ja, moral sem se malo tudi okregati, ampak priznati pa morate, da sem zelo lep zmešanček, joj kaj pa govorim, mešanček sem mislil:) |
Tristokosmatinke meseca OKTOBRA
|
Ta mesec si naslov miss meseca oktobra delijo kar tri simpatične kosmatinke. Tristokosmatinke meseca oktobra so Cockta, Sherry in Pepsi!
Blondinka Cockta, stara 4 leta, posvojenka iz zavetišča Horjul, pasmi pa se strokovno reče "horjulski gozdni terier". Ker sem po poklicu živa multivitaminska tableta, ki več kot pet minut ne zna biti pri miru, me moja lastnica uporablja namesto karte za fitness, saj po sprehodih z mano garantirano ni več potrebna nobena druga oblika rekreacije in ji tako na mesec prihranim kar precej denarja. Tega pa potem namenimo brezdomčkom v zavetišču v upanju, da se tudi za njih najde kavč, na katerem bodo lahko vadili jogo in tekmovali v razvajenosti. Posebej sem specializirana za prinašanje palic, hitrostno dirkanje s hrti, skakanje v višino ter - khm...spanje pod dekico, s katero se strokovno pokrijem kar sama. Tudi čez glavo. :-) Ne maram ravno kopanja, če mi uspe, se kasneje vedno obrišem kar v tepih. Opisana sem kot " zelo družabna; pravi pasji sonček,ki ves čas maha z repom."
Kljub letom, štejem jih namreč 11, sem še vedno navihana in pripravljena na vsako neumnost. Vsak dan si privoščim vsaj en dolg sprehod in več majhnih, še vedno pa se rada igram z žogico in cufki. Besno lajam, kadar kdo pozvoni in pri temu mi pomaga moja najboljša prijateljica Pepsi. Zvišeno prenašam sosedovo mačko, po svoji službeni (pasji) dolžnosti pa preganjam vse ptiče, ki si drznejo prileteti na ograjo našega atrija. Kaj šele na travo, tem se pa sploh ne piše nič dobrega. V prostem času se rada sončim in se pustim masirati s krtačo, kar počne moja sužnja (lastnica).
Štejem že 12 let pa sem kljub temu videti odlično! Še vedno se najraje odpravim na dolg sprehod v družbi svojih sostanovalk, s katerimi potem drvim naokoli. Pravijo, da sem še vedno pripravljena na neumnosti, ponavadi v temu sodelujem s Sherry, ki mi dela družbo - ona je tudi moja najboljša prijateljica. Pogrešam jo, kadar nisva skupaj. Sem epileptik in Sherry pazi na mene, če imam napad in je moja lastnica takrat v drugem prostoru. Dokler nisem popolnoma vredu se moja prijateljica ne odmakne od mene. Imava podoben okus, vedno pa sva zelo veseli, ko si razdeliva smetano, kadar smo na kavi. V hrani ne maram zelenjave, kadar mi lastnica v skledo kaj podtakne, to vedno izbrskam ven in pojem samo tisto, kar je "užitno". Res je, da pravijo, da se prodam za pasjo klobasico, ampak v resnici se od svoje družine težko ločim.
O njih smo povprašali tudi lastnico, ki nam je povedala takole: "Najpomembnejše članice naše družine. Vse tri so zelo zadovoljne pacientke klinike Tristokosmatih, kjer so jim uspešno pozdravili že marsikakšno težavo. Od takih navadnih, rahlo smrdljivih, kot je čiščenje ritke (fuj, a ne - saj veste, kaj imam v mislih); do hudo resnih, ki so zahtevale posege pod narkozo, med katerimi sem njihova lastnica delala živčne kroge okoli klinike, nervirala osebje in se v pol ure postarala za nekaj let. Vse tri so svetovne prvakinje v razvajenosti, čeprav si njihova lastnica domišlja, da je vodja krdela in da jo kdo kaj upošteva." Japajade, si mislijo pa one...
|
Tristokosmatinci meseca SEPTEMBRA
|
Klinika Tristokosmatih je bila konec meseca na obisku v mačkarni de Crnigoj*SI, kjer so nas kosmatinci tako lepo sprejeli, da smo se odločili, da jih delimo še z vami, zato smo jih izbrali za Tristokosmatince meseca septembra!
V Slovenijo sem prišel iz velike znane mačkarne v Luxemburgu. Ker sem bil od majhnega navajen mačje družbe in crkljanja, se tudi v novem domu nisem kaj dosti spremenil in to nujno potrebujem. Včasih obiščem kakšno razstavo, pomagam pri vzgoji svojih otrok in prav težko mi je, ko odidejo v nove domove. Eh, takšno je pač življenje.
Sem nežna in očarljiva lepotica, to mi marsikdo pove. Sem dama, elegantna gospa. Ne mijavkam, ker to se za dame ne spodobi. Vsako leto vzgojim leglo otrok, ki so večinoma norčave očetove narave. Rada spim v posteljici, moja naslabša točka pa je kozarec poln vode, ki kar kliče po tem, da je malce popijem.
Košata, mlada damica sem. Rada brez razloga pohajkujem po stanovanju in se razkazujem, enkrat levo, enkrat desno, posebej pa še svoj izredno košati rep. Rada imam bratce, se z njimi podim in jim nagajam, ko jih grizem za ušesa. Okrog devetih zvečer v predsobi stanovanja vedno izvajam ples „skok v steno“ in vsi doma se mi smejijo.
Pravijo, da sem scrkljan do neba in kar sam pridem in hočem v naročje. Vse me zanima in moj rep je velikokrat v obliki vprašaja, hecno ne? Sem navihanec in popolnoma neškodljiv, veliko kosmato mačje srce, ki bi samo pošiljajo poljubčke in predlo predlo dokler ne omaga… Z očetom se velikorat kregava, zato bi v prihodnosti rad odšel v nov dom. |
Kosmatinec meseca AVGUSTA
|
Tristokosmatinca meseca avgusta sta Beast in MM Pesz! MM Pesz (p Rojstni kraj: Florida, ZDA Prihajam iz druge strani luže. Moji vzreditelji so želeli, da bi postal športnik - galoper. Ker pa sem se poškodoval,se je moja kariera končala in tako sem pri 5 letih odpotoval v Slovenijo, kjer sedaj že 15 let uživam kot plemenski žrebec. Rad se potepam po bližnjih gozdovih in prostranih travnikih, a najraje uživam v senčki pod drevesom in jem seno. Beast (kuna belica) Rojstni kraj: Polhov Gradec Posvojili so me, ker sem bil komaj mesec stara sirota. Vendar že tako majhen sem znal gledati kot mala zver, zato so me poimenovali kar Beast. Zelo uživam na sprehodih, predvsem, če lahko vse nadzurujem visoko iz ramen mojih lastnikov. Najraje pa imam zimo, ko dobim izredno lep kožuh in ker se lahko skrivam pod snegom. |
Kosmatinec meseca JULIJA
|
Tristokosmatinka meseca julija je BIBA! Rojstni kraj: Podčetrtek
Pa kratko o gdč. Bibi; rojena sem blizu Podčetrtka, se pravi Štajerka. Sedaj bom kmalu stara deset mesecev. Že od malega sem zelo živahna psička, pravijo mi 10.000 tisoč gibov na minuto. Tudi izpadanje dlake, bolezen, ki sem jo dobila kmalu po rojstvu ni ustavila moje živahnosti in ljubezni do raziskovanja. To neugledno "plešavost" so mi z vztrajnostjo mojih domačih in s pomočjo klinike Tristokosmatih lepo pozdravili, tako da sem sedaj zelo lepa psička, ki ima veliko pasjih prijateljev v svoji domači okolici. Z vsemi se dobro razumem, le sosedov francoski buldog mi gre na živce, kajti je zelo nadležen, ves čas bi me ovohaval, kar pa ne pustim, morda celo zacvilim in zarenčim. Je edini, ki mi nagaja. Pa še malo mlajši je od mene. Zelo rada jem. Trikrat dnevno se posvetim temu užitku. Od samega veselja ob pogledu na zvrhano posodico briketov iz jagnetine in rižka se kar usedem in ob odobritvi začnem s pogostitvijo. Jem z velikim užitkom, briketek po briketek, njam kako so dobri, zjutraj so pa najboljši, kajti pokapljani so z domačim olivnim oljem. Saj veste, sedaj ko imam nov kožušček je treba zelo paziti nanj, da se lepo sveti in je negovan. Sem zelo negovana, no tudi razvajena, tako da spim pri nogah svojih družinskih članov, na postelji v spalnici. Kadar zahladi me tudi pokrijejo. Zelo jih imam rada, vse te štiri "velike kužke" na dveh nogah, kajti tako lepo skrbijo zame. Ob delavnikih sem dopoldan sama, spim v dnevni na kavču, ko pa se vrnejo sem tako vesela, da me kar krivi, rep, oz. cel zadek pa se od sreče tako trese, da je skoraj potres. Imam tudi atrij, kjer je toliko zanimivosti, da nenehno raziskujem. Tudi z avtom se peljem, prvo malo cvilim, na izletu pa zelo uživam. Rada imam izlete v hribovit in alpski svet. Pravijo tudi, da za kužka kar veliko popijem tekočine, pa tudi vsak dan dobim dobro kostko v obliki vaflja, malo oblito s piščancem. Lajam zelo malo, le če so vsiljivci preblzu mojega atrija ob hiši. Zelo rada sem v družbi domačih, vseskozi jih imam na očeh, po domače na pol metra. Vedno se najde kdo doma, da mu zaspim v naročju. Skratka živim srečno, kvalitetno pasje življenje, imajo me čisto za svojega, sem družinski član. Hov novim prigodam na proti, namreč počasi bo večerja. jagnetina z rižkom, hov. |
Kosmatinec meseca JUNIJA
|
Tristokosmatinec meseca junija je NACE! Rojstni kraj: Prekmurje, sem posvojen Kaj bi povedal o sebi... sem najbolj prijazen kuža kar jih je. Imel sem srečo, da so me posvojili, in to v družino polno drugih kosmatincev, tako da mi ni nikoli zares dolgčas. Rad imam družbo, rad imam svoje sostanovalce, le tega ne maram, kadar mi poskušajo ukrasti hrano, takrat pa tudi zarenčim, čeprav vsi vedo, da ne mislim resno. Najraje lajam na vse, kar me zmoti, vreščim na ves glas, pravijo da zato, ker sem posvojen - še dobro, da so se tega že vsi navadili. Rad pridem na kliniko Tristokosmatih in tam preživim cel dan, vendar sem po službi tako utrujen, da komaj zdržim na nogah. Ko boste obiskali kliniko, me boste zagotovo opazili, pozdravil vas bom z glasnim laježem! |









































