Tristokosmatinki meseca MAJA IN JUNIJA

Vedno bližje smo poletnim mesecem, ko se še toliko raje potikamo zunaj s svojimi kosmatinci in uživamo sončne žarke. Na Tristokosmatih so nam toplejši meseci bližje pri srcu, saj jih izkoristimo za doooolge sprehode in malo več rekreacije. Ko smo razmišljali o kandidatih za Tristokosmatinca meseca je bila izbira pravzaprav zelo preprosta. Tokrat smo si sposodili dve super kosmatinki, ki ju dobro poznamo, saj nadzorujeta nas Tristokosmatince, ko se poleti ponovno spravljamo v "formo", in nam pri temu potrpežljivo pomaga njuna lastnica. Sta navihani in aktivni, nemalokrat pa smo ju tudi že srečali po sprehodu, ko sta bili obe od ušes pa do repov prekriti z blatom, ki ju prav nič ne moti na njunem potepanju. Na Tristokosmatih sicer radi prideta, a le takrat, ko vesta, da ju ne bomo zaprli v kakšno od ambulant ;) Ker sta dve, smo jima namenili kar dva meseca, saj si pozornost več kot zaslužita. Tristokosmatinki meseca maja in junija sta tako Gemma in Joy!

 

GEMMA IN JOY:

 

Rojstni kraj: Gemma rojena v Zagrebu, Joy pa v Ljubljani
Najraje imava: izlete v naravo in dolge sprehode
Najboljši prijatelji:
Jojo (bratec od Joy) in pa papagaj Gizmo
Radi jeva:
najina lastnica je super kuharica, pojeva vse kar nama pripravi :)
Ne marava: petard in vročine

 

Sem Gemma, najlepša kavalirka, in to je moja mala Joy, moj četrti ali peti otrok.

Najino poslanstvo je kot tanka linija med realnim in sanjskim svetom. Rabiva samo en korak in že sva v svetu ljubezni, veselja, norosti…

Poleti radi plavava in se kopava v jezerih, na morju, tudi v umazanih mlakah…

Jeseni elegantno skačeva in tečeva po listju…

Pozimi se predajava norostim na snegu…

Spomladi nabirava in jeva trobentice…

… v vsakem obdobju pa počneva tisto, kar imava res najraje – loviva miške.

Vsak dan sva deležni svežega mesa, kot so piščanec, teletina, drobovina, jagnjetina… in pa tudi veliko zelenjave; korenčka, bučk, cvetače,…

Moram priznati, da sem zelo klepetava, a ne opravljiva saj vsakega mimoidočega ogovorim. Moja mala Joy je malce sramežljiva, a kolerik. Pridejo pa dnevi, ko se ji zahoče božati in masirati pa s tem nima nobenega problema. Lahko bi rekla, da ima mačji značaj. Moja Joy je prava športnica, teče tako
hitro, da jo komaj dohajam, zapodi se kot raketa, meni pa ne preostane drugega, kot da se zaženem za njo. Čeprav sem malo starejša, sem tudi hitra. Priznam.

Naj povem, da sva res posebni, saj vsak dan, ampak res vsak dan…(no za vikende sva prosti) hodiva v službo. In to ne v katerokoli. Delava namreč v Osebnem fitnes studiu, kamor zahajajo ljudje z dobrim okusom ter jim nudiva vso podporo in z njimi sočustvujeva pri napornih, a zabavnih treningih.

Midve seveda leživa, da ne bo kdo mislil, da tečeva na tekaški progi ali pa dvigujeva uteži. Tam sva da nadzirava. Tukaj se pa morava zahvaliti Barbari, da imava delo, saj ga je v teh časih težko najti.

Da ne bom govorila samo o naju…Najrajši na svetu pa imava najino gospodarico, saj nama nudi vse in še več. Naše skupno življenje je neprecenljivo. Vsi ti naši vsakodnevni sprehodi so vredni zlata, saj
se tako zdivjava, da po enournem teku in iskanju ter preganjanju poljskih mišk, padeva na posteljo in zaspiva.

Imava veliko zabavnih in pikantnih zgodbic. Če bi radi izvedeli še kakšno več, naju pridite obiskat v službo. In prosim, ne nosite priboljškov, ker se res nočeva zrediti. Tudi midve morava biti fit. (kako težko mi je šel tale stavek iz gobčka), lahko vam pa kdaj kaj pade iz žepa :)

 Gemma in Joy

P.s.:

V vednost – pozirava za koledar.

Tristokosmatinki meseca DECEMBRA


December je že, kar ne moremo verjeti, da tako hitro letijo meseci. Tale pred nami bo praznično obarvan, upamo pa, da tudi zabaven, navihan in razigran kot sta naši predstavnici, ki nam bosta delali družbo ta mesec! To sta Keli in Kiara, Tristokosmatinki meseca decembra in dve simpatični damici, vedno z mahajočima repkoma in nikoli slabe volje, ko nas obiščeta na Tristokosmatih.

 

KELI IN KIARA:

Rojstni kraj: Keli-Psarna Podpohorska Maribor

                      Kiara (rodovniško ime Kaja) -Osijek
Najraje imava:
divjanje po Rožniku, sprehode ob morju, kofetkanje ob grizljanju keksov
Najboljša prijateljica
: ena drugi sva najboljši prijateljici
Radi jeva: pasje priboljške z okusom račke
Ne marava: dežja

 

 

 

 

 



Živjo,

Sva Keli in Kiara, navihani pudljici, ena črna kot oglje in druga temno rjava kot čokolada, stari dobrih 4 in 1 leto. Sva vedno lačni in bi vse pojedli, vendar pa je najina šefica obsedena z  najino težo in zato dobiva le strogo odmerjeno porcijo. Še sreča, da greva dvakrat letno na počitnice k »babici in dedku«, kjer sva deležni pravih pojedin (samo šefica tega ne ve). Kot pasji dojenček, je bila Keli pravi hudiček in je uničila čisto vsako igračo, pa tudi šeficini čevlji niso ostali nedotaknjeni, da o plenički za lulanje in revijah, strganih na koščke ne govorimo. Tudi Kiara ni bila ravno pridkan pasji dojenček, le uničevanja je bilo malo manj, razen ko novice v časopisu niso bile po njenem okusu in jih je zato strgala na koščke.

Drugače pa sva pravi maratonki (tako nama pravijo šeficini prijatelji), ker vsak dan prehodiva kar nekaj kilometrov (šefica pravi, da je treba biti v kondiciji, ker morava dolgo biti zdravi in aktivni kot je bila najina sestrica Kaja). No, hojo obožujeva, bi pa zjutraj radi še malo pospali, a naju šefica malo čez 5 uro zjutraj vrže iz postelje.

Najin letni čas je pomlad in zgodnje poletje, ne marava pa zime in dežja. Ko šefica pokaže plaščke za dež, se skrijeva za stol in sva tiho kot miški.

Imava veliko pasjih prijateljčkov, s katerimi divjava po Rožniku, v parku pri Žalah ali pa na pasjih igriščih.

Greva pa radi tudi v shopping, poznava vse pasje trgovine v Ljubljani in radi preizkušava nove izdelke. Pa tudi k pasji frizerki Metki, ki vsak mesec poskrbi za najin izgled. Seveda pa radi obiščeva tudi najboljšo kliniko v mestu, kjer vedno poskrbijo, da sva zdravi in fit.

Tristokosmatinec meseca SEPTEMBRA


Z vsemi štirimi se upiramo odhajajočemu poletju, zato smo tudi tokratnega Tristokosmatinca iskali v tej smeri. Razmišljali smo, kdo se je to poletje najbolj upiral ostati v toplicah na Tristokosmatih? Napo seveda :) Ker doma poveljuje svojim človeškim sužnjem, katerim je odločno povedal, da po poškodbi tačke zaščitnega ovratnika že ne bo nosil, je moral lump k nam v varstvo, dokler se tačke niso pozdravile. Ko ga je slaba volja minila je ugotovil, da je na Tristokosmatih prav zabavno, saj ima še več podanikov, ki jih lahko prisili, da mu bodo stregli, kar je seveda tudi naredil :) Skupaj smo se zelo zabavali, ko pa je le odšel domov, nam je prav manjkal. Zato je Napo naš Tristokosmatinec meseca septembra.

NAPO:

Rojstni kraj: najdenček, srečo sem imel, da so me moji ljudje našli
Najraje imam: družbo svojih domačih in razvajanje na Tristokosmatih :)
Najboljša prijateljica: Lubica
Rad jem: na Tristokosmatih so me razvadili s priboljški, po katerih postaneš skrivnostno bolj priden :)
Ne maram: zaščitnega ovratnika ;)

 

Živjo,
Moje ime je Napo. Sem črn kratkodlak muc. Moja družina me je pred 4 leti našla v kuhinjski napi, kamor me je vrgla, da me moj nasilni očka ne bi pretepel. Sreča v nesreči je bila, da so me moji lastniki našli in me odpeljali k veterinarju, saj sem imel poškodovano oko in ta poškodba je še vedno vidna, ampak moji pravijo, da sem zato poseben in me imajo zaradi tega le še rajši. Hvalabogu je tati dovolil da ostanem pri njih doma, saj so pred tem imeli le paličnjake in želve in ni hotel imeti mučka. Mogoče sem ga pridobil s tem, ko sem vsakemu, ki se je vsedel na kavč zlezel na vrat, da sem čutil srčni utrip, to pa je ljudem zelo srčkano :)

Drugih mucov ne maram preveč, niti svojega brata, ki me vsake toliko pride pogledat v atrij. Imam le eno prijateljico, šekasto muco, ki so jo moji poimenovali Lubica. Vsake toliko me pride pogledat in se malo igrava, potem pa jo naženem stran.


Pred kratkim sem si na dopustu z mojimi poškodoval tačke, ko sem imel napad panike. Ker sem si jih preveč lizal sem moral iti v bolnico v Tristokosmatih. Moram jih pohvaliti, da so res lepo skrbeli zame in mi pozdravili tačke, najboljše pa je bilo da so me čohali z mojo krtačo :) Bili so res prijazni.

Tristokosmatinec meseca AVGUSTA

 

Sredi vročega avgusta smo že, kar pomeni tudi novega kosmatinca meseca. Ko smo iskali novega izbranca nikakor nismo mogli mimo malega navihanca, katerega spremljamo že od njegovih malih nog. Vedno je dobre volje, ko nas obišče na Tristokosmatih in zmeraj pripravljen tudi na pubertetniške neumnosti, do živega pa mu ne pridejo niti visoke temperature, zato smo za Tristokosmatinca meseca avgusta tokrat izbrali Marxa.

 

 MARX:

Rojstni kraj: hlev v gorah nad Kamnikom, mama in ata sta čistokrvna border collieja in pastirja iz iste vasi, imeni neznani.
Najraje imam: učenje, športne aktivnosti, zaposlitev, lahko je kakršna koli, najboljše pa so miselne.
Najboljša prijateljica: Barbara, ki je bila zraven, ko so me (prekmalu) odnesli od mame in teta Iris iz Tristokosmatih.
Rad jem: Poli in vse, kar diši po mesu. Ker je moja sostanovalka vegetarijanka, sem tega deležen bolj poredko.
Ne maram: da sem sam, da me premalo hvalijo in da se nihče ne ukvarja z menoj; da me ne učijo.

 

 

 

 


Ime sem dobil po Karlu Marxu, velikemu mislecu 19. stoletja. Njegove ideje so se žal izkazale za veliko boljše v teoriji kot v praksi, a kdo ve - mogoče se še prihodnje še kaj spremeni, saj bolj pasjega življenja kot ga živimo zdaj, skorajda več ne more biti. Da bi nadaljeval tradicijo tovariša, po katerem imam ime, sem zgodaj začel z intelektualno dejavnostjo: Najprej sem zgrizel knjigo Psi za telebane, potem posebno izdajo Slave Vojvodine Kranjske, moj zadnji podvig pa je pogrizena škatla, v kateri je 32 kartic za učenje s klikerjem. Pravijo, da sem pameten in glede na moja leta oziroma mesece (štejem jih celih osem) včasih morda od mene celo pričakujejo preveč. Zelo dobro obvladujem svoj dom, pogosto lastnici pustim pogrizene ostanke storža v postelji, ker je precej zabavno, ko vriska, kot obsedena menjava posteljnino in teka za mano po celem stanovanju. Po poklicu sem gozdar. Na Šmarni gori me poznajo že vsi, pogosto me sprašujejo, kaj mi je, da danes nosim tako kratko palico takrat, ko je ta dolga samo dva metra. Nisem še prepričan, da bom kdaj opravljal svojo osnovno funkcijo - to je pašnja ovac. Prvič zato, ker teh v Ljubljani ni (če, seveda, izvzamemo tiste na dveh nogah), drugič pa, ker imam travmo, odkar sem se na Šmarni gori bližnje srečal z električnim pastirjem. Naj še tako lajam in skušam uveljavljati pasjo avtoriteto - ovce me vse od tistega dne ne jemljejo resno. Kot bi čutile, da me je malo strah. Zato se raje bolj osredotočam na bitja, pri katerih je še mogoče doseči kakšno spremembo na bolje. Sem zelo socialen, igriv, komunikativen, učljiv in socializiran - vse tisto, kar moja lastnica ni, zato sem še eden tistih, ki uspešno rušimo mit o podobnosti med psi in lastniki. Delujem po načelu "Ne lomite mi bagrenje" (tj. moja svoboda seže le do meje svobode drugega), najraje pa grem na obisk v žalski park, vendar sem precej jezen na strice, ki naše lastnice oglobijo, kadar smo spuščeni. Parkec na Žalah je za nas, ljubljanske pse, osvobojena cona - in mestne oblasti vključno z županom Zoranom, inšpektorji in mestnimi redarji prosim, če lahko to upoštevajo. Skoraj še raje pa grem čez cesto, na kliniko Tristokosmatih. Tam dobim brezplačno kosilo vedno, ko ima lastnica doma spet kakšne vegetarijanske popadke in sem ali obupan ali pa mi prej ali slej začne po želodcu močno kruliti. Na Tristokosmatih me razumejo, spodbujajo in občasno tudi brezplačno hranijo, zato - tako kot moj soimenjak Marx - verjamem v to, da je še upanje za boljšo, strpnejšo, solidarno in razumevajočo družbo - in s tem za lepšo prihodnost.

Tristokosmatinka meseca JULIJA

 

Kot da nas na Tristokosmatih še ni dovolj, smo sedaj v našo kosmati družino sprejeli še eno brezdomo kosmatinko. Ta se je tako dobro vključila, kot bi bila naša že od nekdaj in se prav nič ne pozna, da je še en kosmat repek več pri nas :)Da vam jo lažje predstavimo, je Mala Pimi postala Tristokosmatinka meseca julija.

 

MALA PIMI:

Rojstni kraj: sem posvojenka
Najraje imam: hrano in crklanje pri mojih lastnicah, ter seveda sonceeee
Najboljši prijatelj(i): kar vsi, sem zelo družabna. Drugače pa je najboljši prijatelj za igro Dai, ki je kar 69 kg težji od mene
Rada jem: prav vse!
Ne maram: dežja in mokrote

 

Pozdravljeni, moje ime je Pimi, in sem najnovejša članica sedaj že velike družine Tristokosmatih. Imela sem namreč to srečo, da so me posvojili in sedaj uživam življenje na veliki nogi (oziroma kar na vseh štirih!). Sem najmanjša članica, a me je zato povsod dovolj. Vsak dan pridno hodim v službo na Tristokosmatih, kjer potem spremljam dogajanja, bodrim paciente ali pa si vzamem nekaj časa za počitek v pisarni, kjer tudi skrivam vse moje pasje priboljške. Moj repek veselo maha prav vsakemu, ki mi nameni nekaj časa, saj sem po naravi zelo družabna in skoraj vedno dobrovoljna (redko se kujam!). Glasno lajam, še posebej, ko je čas za hrano, rada pa tudi hodim na dolge sprehode ali tekaške avanture, kjer potem dirjam kolikor mi dajo moje male, kratke tačke. Zelo rada si vzamem čas in se zabavam s plišastimi igračami, kjer se najprej lotim glave in nato cufam in cufam, dokler je ne ostane nič več. Nato znosim na kup še vse domače copate ali pa kakšne plastične lončke, za hude dni. Rada se lovim po vrtu, še posebej s svojim sostanovalcem Daiem, s katerim potem dirjava naokoli - on je tako velik in počasen, da je strašno zabavno slalomirati pod njegovimi nogami. Ko se utrudim se veselo vržem v travo in se prepustim sončnim žarkom, ko pa je čas za spanje hitro tečem v spalnico in se zabubim med oddeje, kjer lahko ostanem tudi do poznega jutra - zjutraj namreč rada spanec kar malo podaljšam. 

Toliko o meni za sedaj, o mojih prihodnjih dogodivščinah pa boste zagotovo še slišali :)

Tristokosmatinec meseca JUNIJA

 

Čeprav smo koledarsko že zakorakali v poletje, na prave sončne žarke seveda še čakamo. In zato smo se odločili, da rabimo nekaj velikega, prijaznega in simpatičnega, da se malo potolažimo od vsega tega dežja. Pa smo izbrali tegale nežnega velikana :) Bodoči pasji reševalec in novi Tristokosmatinec meseca junija je tako postal Pan!




PAN:

Rojstni kraj: Miklavž na Dravskem polju, mama Kana in ata Lin
Najraje imam: vse oblike pozornosti od šolanja do cartanja
Najboljši prijatelj(i): vsi, ki me čohajo in se igrajo z menoj
Rad jem: govejo juho s pripadajočo zelenjavo in mesom skupaj z briketi.
Ne maram: lajanja psov, ki jih ne vidim

 

 

 

 

 

 

PAN po poljsko gospod, v grški mitologiji pa bog divjine, gozda, pastirjev, čred, pašnikov, lova in pastoralne glasbe, hkrati pa tudi sopotnik nimfam.

Pravijo, da iz majhnega raste veliko. V mojem primeru to drži. Lani avgusta sem bil še majhna kepica, ko sem prišel v nov dom. Danes pa sem pravi pravcati Peter Klepec s 40 kg in še rastem. Moje ime se mi odlično poda. Res sem pravi gospod. Olike sem se učil v pasji šoli Pasji center, kjer sem zaključil
malo in osnovno šolo. Pripravnik sem tudi pri Društvu vodnikov reševalnih psov Slovenije, saj imam željo, da bom dober reševalec ko odrastem. Pri tem me ne ovira niti moja nerodnost. Zelo rad sem zaposlen in koristen. Občasno pomagam tudi pri odpravljanju navlake v stanovanju, tako sem na
primer na tisoč koščkov zgrizel čisto nepotrebno podlogo za ležanje.

Ne glede na to, da sem mestni gospod, se zelo dobro znajdem tudi v naravi. Tam sicer pozabim na kakšno v šoli naučeno malenkost, po drugi strani pa se učim novih pravil. Recimo, da brez dovoljenja ne smem na njivo ali k prijaznim sosedom. Pa še nekaj je bistveno drugačnega v naravi kot v mestu.
Ponoči so v naravi vsi zvoki izrazitejši, še posebej ker ne vidim od kje prihajajo. Se vam ne zdi?
Definitivno vredno raziskovalnega potepa, če bi mi le kdo svetil z lučjo.
Nečesa pa tudi še ne razumem prav dobro. Pravijo kakršen gospodar, takšen pes. Moja gospodarica se rada pogovarja, sam pa sem zelo tihe sorte. Kadar se je potrebno oglasiti, se sicer oglasim, drugače pa raje tiho opazujem. Zelo sem previden in nežen tudi pri bujenju, že rahlo, tiho cviljenje je zadostno vabilo na jutranji sprehod. Prav nič pa ne šparam glasilk, ko je čas, da se moja gospodarica vrne iz službe. Urnik sem naštudiral v nulo. Če zamuja par minut, začnem tulit kot prerijski volk, s peklenščkovo barvo glasu. K sreči se to zgodi le izjemoma.
Kot večina pasjih kosmatincev, sem tudi jaz rad v družbi, tako ljudi, kot živali. Četudi imam včasih čohalni deficit, na posteljo in kavč ne smem. Bedna prepoved. Sem pa za nagrado pocrkljan s fen frizuro ali sesanjem. Ko bi vi vedeli kako to paše. Nirvana!

Tristokosmatinka meseca MAJA


Končno se lahko veselimo nekaj več sončnih žarkov in lepega vremena, kar pomeni tudi možnost daljših sprehodov z našimi kosmatinci. In sprehodi so bili tudi tisti, ki so nam dali idejo za našega naslednjega predstavnika tega meseca. Na Tristokosmatih namreč čez dan skrbimo za prijazno kosmatinko, katere lastnica zaradi dela in obveznosti ne najde dovolj časa za opoldanski sprehod, pa smo ji tu na pomoč priskočili mi. Tako si med premorom za kosilo vzamemo nekaj časa, da si vsi malo pretegnemo naše noge in tačke, se nadihamo svežega zraka in napolnimo baterije. Kosmatinka nas je brez težav sprejela in nas vsak dan veselo in nestrpno čaka pri vratih, da se skupaj odpravimo naokoli. Zelo je smešna, ker nas je vzela za svoje, pa čeprav preživljamo skupaj samo nekaj uric na dan med sprehodom ( zlahka bi jo ukradli!) Naša Tristokosmatinka tega meseca je tokrat Cosima.

 

COSIMA:

Rojstni kraj: Italija, tam me je našla moja prijazna lastnica in me še čisto majho pripeljala s seboj domov
Najraje: hodim seveda na sprehode, zraven pa prevoham čisto vsak kotiček. Rada se tudi vozim z avtom
Najboljši prijatelj(i): prijazna sem prav z vsakim in sem vesela, ko pridejo kakšni obiski
Rada jem: odkrila sem, da imam rada priboljške, s katerim me podkupujejo tisti s Tristokosmatih
Ne maram: psov, ki mi ne dajo miru na sprehodu, in pa otrok, ki vreščijo okoli mene

 

Zdravo, moje ime je Cosima in sem član Tristokosmate sprehajalne ekipe :) Kako smo se spoznali? Moja lastnica je super in jo imam najraje, ampak žal je dobila službo deleč od najinega stanovanja in ji je tako zmanjkalo časa, da bi si lahko privoščila opoldanske sprehode. Ker ni imela druge izbire in ni želela, da sem ves dan sama, je morala pogledati naokoli za pomoč in k sreči našla del ekipe Tristokosmatih. Takoj smo se ujeli, kot bi se poznali že vrsto let! S Tristokosmatih vsak dan v tednu pridno pridejo k meni domov, kjer jih nestrpno čakam pred vrati, ali pa se navihano skrivam na postelji, da se potem, ko me odkrijejo, lahko vržem na hrbet in me morajo obvezno malo pocrkljati, preden oddrvim k svoji vrvici.
Na sprehodu se mi zelo mudi, prevohati moram namreč čisto vsak kotiček, da se prepričam, če se ni od včeraj zgodilo kaj novega. Na Tristokosmatih pravijo, da v moji pasji šoli nisem dobro poslušala, ko smo jemali ukaz "poleg", tako da se tega sedaj še učim. Vseeno se trudim biti pridna in kar dobro slišim, kadar me pokličejo, razen, če se dogaja kaj res zelo zanimivega, takrat je moj sluh selektiven.
Ne maram, kadar silijo k meni drugi psi, takrat se kar rada skregam, in potem nas ljudje vlečejo vsakega v svoj kot, sila smešno (kreganje seveda preslišim). Neprijetno mi je tudi, ko okoli mene norijo in vreščijo otroci, se jih kar malo bojim. Takrat se hitro skrijem za noge moje spremljevalke, dokler vreščanje ne poneha.
Ko je sprehoda konec oddrvim spet proti stanovanju, kjer znesem na kup vse svoje igrače, za nagrado pa me pocrkljajo z enim od priboljškom.
Sem sprehajalka na dolge proge in najraje preživljam konce tedna izven stanovanja, potem pa utrujeno zaspim in čakam, kaj bo naslednji dan prinesel novega v družbi Tristokosmatih.

Tristokosmatinka meseca APRILA


Z upanjem na skorajšnji konec zime smo končno vstopili v mesec april, ki pa nas je, kot je že v navadi, pričakal s kislim vremenom. Za Tristokosmatinca meseca smo se zato podali v iskanje nekoga, ki nam bo s svojim dobrim značajem vsaj malo popestril sivo vreme zunaj. Nismo potrebovali veliko tuhtanja, da smo našli aprilsko Tristokosmatinko pri naših starih znancih v mačkarni de Crnigoj*SI ( kjer nas mačkonarji ponavadi opazujejo z varne razdalje, dokler se ne prepričajo, da v rokah nimamo česa ostrega za špikanje:) ). Je velika navihanka krasnih oči, kateri tudi slabo vreme ne more do živega. Kadar je na obisku pri nas na kliniki, ni zaradi tega nikoli slabe volje, pač pa pogumno zakoraka iz svoje košare in zvedavo raziskuje naokoli, ter z veliko mero dobre volje prenese, kadar jo mečkamo po rokah. Je fina gospodična, ki je rodno Francijo zamenjala za dom v Sloveniji, na nas pa se je prav hitro navadila. V svoj novi dom je prinesla val smeha in kot prava dama pristala na to, da nam pove nekaj o sebi, da jo boste lahko še vi občudovali. Naša Tristokosmatinka meseca aprila je postala Aurora.

 

AURORA Insigns of de Crnigoj*SI

Rojstni kraj: MontPont en Bresse, Francija
Najraje: vzamem brikete iz posode in se igram po stanovanju z njimi, potem seveda vsakega veselo popapam
Najboljši prijatelj(i): moja prijateljica srebrno osenčena britanka Belle
Rada jem: multivitaminska pasticaaaa, drugače pa čisto vse in še za ostalimi včasih počistim, če mi le pustijo
Ne maram: biti sama doma, oz. brez mačje družbe. Nujno rabim mačje frende in nekoga, da ga stalno čekiram.

 

 

 

 

V Slovenijo sem prišla tik pred lanskim Božičem. Prišla sem v super mačjo družbo in sem del mačkarne de Crnigoj*SI. Sem prava mala navihana deklica. Ker sem iste srebrne barve kot ostali muci v mačkarni, so me v začetku kar malce zamenjali, posebej mačja gospa šef, ki me je stalno zamenjevala za katerega od mladičev. No, sem se pa zelo hitro in zelo dobro vključila v novo mačjo družbo, saj je tudi moja prava družina v Franciji zelo velika in šteje kar nekaj deset muc.

Pravijo tudi, da sem neverjetno nadarjena za petje in da imam nek posebno očarljiv mačji "Mijav", včasih bolj kot ptičji čiv, ki pa je lahko zelo glasen. Ja, na pomlad sem se vpisala v šolo mačjega solopetja in na balkonu včasih prepevam oz. vadim mačje arije. V šolo sem se vpisala kar preko interneta, saj zelo rada uporabljam računalnik.

Drugače obožujem še opazovanje ptičev, preletov golobov iz okenske police in seveda rada se mečem na hrbet in gnetem s tačkama po blazinah. Crkljam se sicer rada, a moram pazit na urejenost in frizuro mojega lepega kožuha. Letos nameravam obiskati tudi kako razstavo in seveda zablesteti s svojimi zelenimi očmi.

Moja nova simpatija je britanec Roosevelt. Sicer je precej starejši od mene, a si ne morem pomagat. No, pa saj je v ljubezni skoraj vse dovoljeno ;) a ne?

Tristokosmatinka meseca MARCA

Marec je že in ostajamo pri mačjih Tristokosmatincih. Tokrat smo za predstavnico meseca izbrali kar našo Štrudlo, ki je postala nepogrešljiv del klinike in si brez nje dneva skoraj da že ne moremo predstavljati. Kot shirano mačkico so jo rešili s ceste in pripeljali k nam na kliniko, kjer smo se najprej trudili, da jo pozdravimo, kasneje pa morebiti najdemo zanjo še dober dom. Ker pa se je pri testiranju izkazalo, da je pozitivna na mačji aids (FIV), in ker je bila še vedno šibkega zdravja, smo spoznali, da bo iskanje doma malce bolj zahtevno. Po nekaj dneh smo ugotovili, da je mačkica kljub svoji shiranosti zelo močnega karakterja in odločna, da se ji zdravje popravi. Zaradi njene prijaznosti in pozitivnosti se nam je vsem vsedla v srce in ker ni kazala nobene želje po begu, smo jo kmalu začeli prosto spuščati po kliniki. Izkazalo se je, da ji je to zelo všeč, popolnoma se je udomačila, ni se ozirala na ostale živali in najraje je zaspala v kakšnem kotu, kjer je hkrati lahko pazila še na dogajanje na kliniki. Ker se je tako obnašanje pojavljalo dan za dnem in smo bili vsi vedno bolj navezani drug na drugega, zanimanja za njo s strani novih družin pa ni bilo, smo se nekega dne preprosto odločili, da jo posvojimo mi, in od takrat naprej je del družine Tristokosmatih. Tisti, ki se oglasite pri nas na kliniki jo boste brez težav prepoznali, zagotovo vas bo pozdravila iz svojega ležišča na recepciji. Naša Tristokosmatinka meseca marca je torej Štrudla!

 ŠTRUDLA TRISTOKOSMATIČEVA:

Rojstni kraj: Koper
Najraje: lulam v rožo na recepciji. Rada tudi izzivam vse pasje obiskovalce klinike, potem pa mirno prespim dan
Najboljši prijatelj(i): vsi s hrano. Drugače pa imam rada družbo vseh mojih ljudi s klinike.
Rada jem: vse, še posebej, če je od nekoga drugega
Ne maram: biti zaprta v kletki čez noč, saj je teoretično vsa klinika moja

 

Zdravo, odkar stanujem na Tristokosmatih mi je ime Štrudla, kar mi je všeč, moji ljudje so pametno izbrali in jih zato nagradim tako, da pritečem, ko me pokličejo. Včasih sem živela na cesti, zavrgli so me v grmovje, kjer so me našli prijazni ljubitelji živali in me odpeljali v Ljubljano na Tristokosmatih. Bila sem slabega zdravja in zelooooo nezdrave vitke postave, logično, v grmovju ni bilo veliko dobre izbire kar se tiče prehrane. Ko sem prispela na Tristokosmatih me ni bilo prav nič strah, ker sem neodvisna že od malega. Ljudje tu so bili vsi prijazni, tako da sem pomislila, da mi zagotovo ne bo hudega. Najprej so me opazovali bolj previdno, pa sem jim hitro dala vedeti, da ne razmišljam o pobegu, raje sem jim dala vedeti, naj se me ne bojijo in da me smejo tudi pocrkljati. V kletki mi je kmalu postalo dolgčas, vsak dan med hranjenjem sem si zato pretegnila nogice, in ko se je njihov strah pred pobegom polegel sem jih kmalu naučila, da me lahko kar pustijo, da raziskujem po svoji želji. Nad tem so bili čisto navdušeni, moji ljudje so res smešni. Čemu bi želela pobegniti, ko mi je pri njih postajalo vedno bolj všeč? Vsak dan so mi nosili dobrote in mi razlagali, da sem presuha, da rabim kakšen kilogram več, in kdo sem jaz, da bi se jim pri temu upirala? Punce moramo vendar imeti zdrav apetit. Zato jim delam uslugo in pojem vse, kar najdem, da hrana ne gre v nič.
Vsak dan so mi prijazno zagotavljali, da mi bodo poskusili najti nov dom in družino; tudi ko so me testirali in naj bi bila pozitivna, jim to ni vzelo poguma. Nisem se ustrašila pozitivnega rezultata testa, ker to mojih ljudi ni prestrašilo, zagotovo bi mi povedali, če bi se mi slabo pisalo. Namesto tega so mi samo dodajali nekaj za odpornost in še bolj pazili na moje zdravje. Pa vseeno zanimanja zame ni bilo, nihče me ni prišel posvojit. Priznam, malo mi je bilo neprijetno, nazaj na cesto si nisem želela, ko pa mi je bilo tu tako lepo.
Nekaj mesecev sem že bivala na kliniki in se že popolnom udomačila, vsa klinika je bila moje igrišče, ko so prišli do mene ti moji ljudje in mi prišepnili, naj ne skrbim več, da sem sedaj njihova in ne gre nikamor več, ker smo radi skupaj in se imamo radi. Ma, to bi jim jaz lahko povedala že nekaj časa nazaj,da smo za skupaj, a kaj ko moraš ljudem pustiti, da na koncu mislijo, da je bila vse njihova zamisel. Tako sem tudi jaz dočakala svoj srečni konec in sedaj me lahko obiščete na naslovu Tristokosmatih.

 

Tristokosmatinca JANUARJA IN FEBRUARJA

 

Takole, leto začenjamo pri rubriki Tristokosmatinec meseca s prav posebnima kosmatincema, ki sta se nam vsem vsedla globoko v srce. S Primorske so nam lansko leto avgusta dostavili dva simpatična mačja mladička, ki so ju našli na cesti, reveža pa sta imela to smolo, da sta imela težave z učki - bratec skoraj popolnoma slep, sestrica pa je videla samo na eno oko. Kljub vsemu ju to ni ustavilo, bila sta res super kosmatinca, živahna in ljubeča in kmalu smo bili prav vsi popolnoma očarani nad njima. Pri nas sta bivala vse od avgusta in postala že kar del klinike, zelo smo se navezali drug na drugega, hkrati pa smo se na vso moč trudili, da bi jima našli dober dom, pri temu pa nam je kmalu pomagalo še veliko drugih ljudi, ki so z nami delili objave o njuni zgodbi.

December je bil že, ko sta še vedno stanovala pri nas, bližal se je Božič, zato smo pisali Božičku za novo družino, ki bi ju bila pripravljena vzeti k sebi kljub temu, da sta slabše videla (kar pa ju vsekakor ni ustavilo pri raziskovanju in vsakdanjih mačjih norčijah). Nekaj dni pred Božičem pa se nam je nasmehnila neverjetna sreča, uspeli smo ju namreč oddati v prijazen in topel nov dom, kjer sta se prav veselo vključila v okolje in se obnašata že tako, kot da sploh nikoli ne bi živela na cesti.

Na Tristokosmatih smo se sicer težko ločili od njiju, sta pa vsekakor do sedaj naša največja zgodba o uspehu. Zato sta Trixi in Tango naša Tristokosmatinca meseca januarja in februarja.

 

TRIXI:


Rojstni kraj: Ankaran
Najraje: raziščem vse, kar pride novega v stanovanje.
Najboljši prijatelj(i): bratec Tango in Janja.
Rada jem: polnovredne brikete Ami, še raje pa kaj ukradenega z mize.
Ne maram: ko so ljudje doma v stanovanju in nimajo časa igrati se z mano

 

 

 

TANGO:

Rojstni kraj: Ankaran
Najraje: tečem za zmečkanim papirjem in ga kot svoj ulov prinesem nazaj.
Najboljši prijatelj(i): sestrica Trixi in Janja.
Rad jem: polnovredne brikete Ami, in vedno mi diši iz krožnikov ljudi, takrat poskušam s taco doseči kako dišečo stvar na pultu.
Ne maram: ko se nimajo časa igrati se z mano.

 

Sedaj so doma trije, njun sostanovalec je muc Manju, ki ju je prijazno sprejel in je velikodušno odstopil svoj prostor. Novi lastnik nam je namenil nekaj besed o svojih kosmatih sostanovalcih, da boste še vi vedeli, kako sedaj živita naša kosmata junaka.


Manju* je naš maček, star je 6 let in težak 6 kg. Po karakterju je miren in ne ravno crkljiv. Pobožati se pusti natanko dvakrat, tretjič odločno pove, četrtič šavsne. Z nama se je 6x selil in skupaj smo veliko preživeli. Tudi nekaj bolezenskih stanj. In tako je bilo tudi pred božičem. Manju je vidno shujšal in izgubil apetit. Vožnjo z avtom sovraži, zato je precejšnje olajšanje, da je veterinarska ambulanta Tristokosmatih takorekoč pred našim nosom. Manju-ja sem pripeljal v ambulanto na pregled in ko sem Tanga in Trixi videl v čakalnici, sem se zaljubil vanju. Za Tanga nisem mogel verjeti, da je slep in danes sem v to prepričan. Ja, res nima oči, a to še ne pomeni, da je slep. Tango je lahko s svojo vitalnostjo in sposobnostjo normalnega življenja kljub veliki telesni prizadetosti zgled veliko ljudem, zato je fenomen, zato je nekaj posebnega. Je živeči dokaz, da normalno življenje ni odvisno od telesnih sposobnosti temveč od notranje naravnanosti.
Nekaj mesecev pred obiskom v ambulanti sem razmišljal, da bi s hčerko Janjo imela še kakega mucka, in glej, tam sta bila kar dva. Bratec in sestrica. Moral sem prespati in premisliti. Ni mi šlo ravno dobro od rok oz. od možganov ali srca. Z naslednjim pregledom Manju-ja v ambulanti sem pripeljal s seboj tudi Janjo in glej ga zlomka, ona se je še bolj zaljubila vanju. Rekel sem, da morava prespati in dobro premisliti. Tako sva se tisti popoldan, večer in naslednji dan pogovarjala o Tangu in Trixi, kaj to pomeni za naju, kaj za Manju-ja, ali lahko prevzameva to odgovornost nase ali ne ... kup vprašanj... Srce je govorilo JA, JA, JA, možgani pa so bili modro previdni. Manju-ja je bilo treba še zadnjič peljati v ambulanto in treba se je bilo odločiti. Odločil sem se zadnjo sekundo, tik preden bi bilo treba oditi domov. Solze so mi stopile v oči, Janja je široko odprla usta in oči, administratorka v Tristokosmatih ni mogla verjeti...
Osebje se je težko poslovilo od njiju, kar je povsem razumljivo ... in potem smo šli domov, nas 5...
Doma ni bilo posebnega mačjega joka, pač pa le veliko raziskovanja. Nadvse me je presenetilo, kako se je Tango znašel v povsem neznanem prostoru. Naslednjega dne je že povsem obvadal stanovanje! Prej kot v enem dnevu!
Takoj mi je bila všeč njuna crkljivost, samo v roke vzameš enega ali drugega in že prede. Pa kako zvečer v postelji poiščeta tvojo bližino. Janja se navdušeno igra z njima. Nabavili smo nov sesalec za prah, saj stari ni zmogel novega bremena.
Manju si je počasi opomogel in začelo se je pihanje. Tango in Trixi sta hitro postala suverena v stanovanju. Rožo plezalko sem najprej v upanju prestavil s tal nekoliko višje, pa je zdržalo en teden, potem sem jo prestavil pod strop, no to pa deluje :-)

*beri Mandžu, po Budi Manjushriju, ki je Buda Modrosti, kajti Manju se je kot mladiček izkazal z izrazito inteligenco.

 

 

 

 

Tristokosmatinka meseca DECEMBRA


Komaj vrjamemo, da je leto spet naokoli in že je tu spet december! Kako hitro teče čas na Tristokosmatih. Za mesec december smo izbrali prav posebno kosmatinko, ki nam bo pomagala, da preklopimo v praznično vzdušje - je navihana, vedno vesela in razigrana in prav tak upamo, da bo tudi vaš praznični december.

Tokrat nam dela družbo Dixie, katero na Tristokosmatih tako dobro poznamo, da je skoraj že "naša". Dixie je namreč poleti prišla k nam na "prisilne počitnice", kajti njena družina je morala na nujen obisk v tujino, na letalu pa za Dixie tako hitro ni bilo prostora. Nas so prosili, naj pomagamo s predlogi o namestitvi, pa je simpatična kosmatinka pristala kar pri Tristokosmatih doma, kjer se je hitro udomačila med ostale pasje in mačje kosmatince, ki so preprosto mislili, da so "nori dvonožci posvojili pač še enega več". Edino naše mačke so si malo oddahnile, ko je šla domov, da je spet zavladal mir v hiši:) 


Njena družina zastopa barve svoje države v Sloveniji, zato se Dixie slovensko še uči, vendar ji je angleščina še vedno bližje, pa je sestavek družini narekovala kar v temu jeziku. Za vse vas smo ga za lažje razumevanje vseeno na hitro prevedli.

DIXIE

Rojstni kraj: Republika Češka
Najraje: imam dolge sprehode, igranje z družino, žvečenje stvari in dremanje ( še najraje v materini postelji, kadar se mi uspe izmuzniti vanjo
Najboljši prijatelji: bratranec Jimmy in sosed Ferox
Rada jem: rada imam svojo pasjo hrano, ampak če dobim priložnost ( ali če celo ukradem kakšno malenkost, ko noben ne gleda, haha ) imam rada okus tudi hrane, ki jo jedo moji ljudje
Ne maram: ostati sama doma in ne prenesem, če imamo na obisku sosedovo mačko ali ježa, jaz pa ujeta na napačni strani okna ali vrat ( v napad,grrr! )

Dixie je bila presenečenje za božič, družina pa jo opisuje kot pustolovsko ter po obnašanju malo trapasto. Čeprav majhna, je ob prvih znakih nevarnosti takoj pripravljena, da obrani svoj dom (in svoj trop seveda). Je majhen kuža z velikim ugrizom :)

Dixie vas lepo pozdravlja ter pravi,da je sedaj stara že dve leti, saj je bila rojena 1. Novembra 2010, kar pomeni, da je ravno prejšnji mesec praznovala rojstni dan ( vse najboljše Dixie, s strani  Tristokosmatih). Svoje dneve rada preživi tako, da poležava naokoli in lenari, je pa vedno pripravljena na igranje s človeškima sestricama iz svojega tropa, rada pa se tudi odpravi na sprehod v Tivoli, kjer srečuje nove prijatelje. Ima veliko energije (to vemo na Tristokosmatih iz osebnih izkušenj)! In če kak dan ali dva ne gre ven, se ta energija nabere, njen angelski sij nadomestijo rožički in potem svojo družino spravlja ob pamet s svojo navihanostjo. Ponavadi ukrade kakšen kos iz pralnice in se z njim skrije pod posteljo, ukrade sestrino igračo ali pa karkoli ji pride pod tačke ali pa kar s skokom doseže. Tako zabavno se ji zdi, ko jo lovijo in vsak vleče na svoj konec.

Obožuje obiskovalce. Ko pridejo ljudje na obisk k njim domov je deležna veliko pozornosti in božanja po trebuščku. Največja stvar, ki jo spravlja ob pamet so ježki ali še huje... MAČKE! Nato laja, laja, laja! Družina pravi, da je to zato, ker je lovski pes, in Dixie misli, da imajo prav. 

Ko je čas za spanje z veseljem položi glavo na mehko blazino v svojem zabojčku in trdno zaspi... ter se zbudi naslednje jutro zelo zgodaj! Dixie se zdi, da njena mami ne ceni dovolj tega, da jo zbuja ob petih zjutraj med vikendi, ampak ko je nuja zaradi polnega mehurja...Sicer pa je še toliko stvari za početi. Ko si mehur zunaj oddahne se vrne v hišo in na hitro steče po stopnicah v spalnico ter skoči na posteljo preden jo uspejo ustaviti. Nato se zakoplje globoko med rjuhe, se zvije v svoj brlog in ponovno zaspi.

To je torej mala nagajivka in angelski mladiček z rožički, kot imenuje Dixie njena družina.  Spodaj si lahko preberete njeno originalno pismo, zraven pa vam pošilja pozdrave in upa, da se kaj vidite v parku.  

One Christmas, the McDowell family was blessed with the appearance of a little tricolor Jack Russell Terrier puppy, named Dixie. She is adventurous and silly, but don't let her size fool you – when danger appears, she is more than ready to defend her home -- a small dog with a BIG bite :)

Hi! My name is Dixie and I was born on November 1, 2010 -- so I'm two years old. While like every dog, I love to spend the day laying around being lazy, I love to play with my “pack sisters,” Olivia and Evelyn, and when my family takes me for a nice long walk to Tivoli where I always meet new friends! But I have a LOT of energy. If I don't get outside for more than a day or two, it builds up and then my halo is replaced with little horns :) and I start to drive my family crazy with mischief. I usually steal some laundry and hide under the bed, or a sister's toy, or anything I can reach or jump on -- it's so much fun when they chase me and we play “tug of war!”

And I love visitors. When people come to our house, I get lots of attention and belly rubs! The biggest thing that drives me crazy is when I see a hedgehog or even worse... A CAT! I just bark, bark, and bark! My family says it's because I’m a hunting dog, and I think they're right!

When it's time to go to bed, I gladly lay down on my soft pillow in my crate and fall asleep... only to wake up extra early the next morning! Sometimes I think my mommy doesn't appreciate me waking her up at 5 am on the weekends, but when you have to go to the restroom, you have to go – and there's so much to do today. Then, after the morning restroom break, I quickly dash up the stairs and jump into Mommy and Daddy's bed before they can stop me! Then I burrow deep under the sheets to the foot of the bed and curl up in my “den” and fall asleep again.

So that's me, the little troublemaker and angel puppy with horns, Dixie! Hope to see you in the park one day, bye!

Tristokosmatinka meseca NOVEMBRA

 

Začenjajo se mrzli dnevi in sneg, da pa to ni prav noben razlog za slabo voljo nam dokazuje vedno vesela Shy, ki je niti obiski na naši kliniki nikoli ne potrejo. Letošnji sneg je bil zanjo nekaj novega, saj ga je videla prvič, pa se je kljub temu in pa le nekaj dni po operaciji pogumno odpravila na hladne sprehode ter veselo lovila snežinke. To se nam zdi super način za preganjanje zimske depresije, njena pozitivna energija je nalezljiva in tako je Shy postala naša Tristokosmatinka meseca novembra.

 

SHY:


Rojstni kraj: Ljubljana
Najraje: imam dolge sprehode, tekanje s prijatelji, vožnjo v avtomobilu in crkljanje do nezavesti, po novem pa tudi sneg
Najboljši prijatelji: mačji cimri Gita in Najki, Foxterierka Ajša, Irski seterki Glory in Fiona, Yorkshirec Bali in še veliko drugih
Rada jem: mačjo hrano, ribe, sadje, skuto, piščanca in priboljške
Ne maram: sesanja in senenih bal na polju

 

 

 

 

Skotila sem se konec februarja v leglu 6 mladičkov, torej imam osem mesecev. Moja mamica je pasme Border colie, za očka žal ne vem.
Ko sem bila še čisto majhna je pome prišla lastnica, bila je ljubezen na prvi pogled, moji bratci in sestrice jo sploh niso zanimali, ko sem iz koče prilezla jaz. Mislim, da ji je bil všeč moj »puppy eyes« pogled in to, da sem bila najbolj drobna kepica. Poimenovali so me Shy, ker sem bila sprva zelo plašna. Dom si delim z dvema mačjima lepoticama Gito in Najki, slednja me rada komandira in misli, da ji to uspeva.
Na mojih prvih sprehodih sem začela spoznavati nove pasje prijatelje. Poslušnost mi je sprva delala težave, kar je pomenilo, da sem tekala na povodcu. Ko pa sem osvojila sedi, pridi, počakaj in ostalo, sta me moji ''mami''kot ju ljubkovalno imenujem, spustili s povodca in sedaj veselo divjam s prijatelji, dokler ne omagam. Obožujem dolge sprehode in igre s palico in frizbijem ter igranje skrivalnic. In seveda, da ne pozabim, ravno te dni sem prvič videla sneg, to je nekaj najboljšega! Komaj čakam, da ga zapade kaj več in se bom prepustila zimskim radostim.
Uživam tudi v crkljanju in sedaj, ko so pred nami krajši in bolj mrzli dnevi, se bom z veseljem prepustila gnetenju. Moji ''mami'' me imata zelo radi. Imam svoj košek igrač in kadar sem zelo pridna dobim priboljšek. Sedaj, ko bo zunaj mraz, sta mi obljubili tudi nov zimski plašček. 
Pravijo tudi, da sem zelo potrpežljiva in pridna, ravno te dni sem opravila sterilizacijo. Veterinarjev pa se skoraj da ne bojim. Le kdo bi se bal tako prijazne veterinarke kot jo imam jaz? Na Tristokosmatih so vsi izjemno prijazni in so zame nadvse lepo poskrbeli!

Lep smrčkast pozdrav.

Tristokosmatinka meseca OKTOBRA

 

Tople dnevi se počasi končujejo, začenjajo pa se jesenski sprehodi, umazane tačke in topli plaščki. Jesen bo med našimi Tristokosmatinci začela Beti, ki nas na kliniki vedno prijazno pozdravi in ki dobro ve, kako je treba potovati - k nam namreč pride zelo v stilu, kar v torbi. Navihana kosmatinka nas spravlja v dobro voljo, kar je ob koncu poletja še kako dobrodošlo, in zato je Betty naša Tristokosmatinka meseca oktobra.

 

BETI:

Rojstni kraj: Ljubljana
Najraje: se vozim z avtomobilom,ali v svojem vožičku
Najboljši prijatelj(i): Beno in Max (padam na bernske planšarje)
Rada jem: govedino iz juhe, račje filetke, ribe (samo rio mare)
Ne maram: jaškov, grmenja, petard, majhnih kužkov

 

 

Če vas tole pisanje res zanima, boste najbrž hoteli najprej vedeti, kje sem bila rojena in te stvari...
Moji so mi dali ime Beti, potem, ko sem bila prvič na Tristokosmatih in je ena prijazna zdravnica potrdila, da sem punčka. Če bi bila fantek, bi bila Pero. Oba imena sta fina za klicat Beeeetiiiiii, Peeeroooooooo).

No, sem hči mešancev, rojena 19.12.2006 (po kitajskem horoskopu sem pes), v ljubljanskih starih Fužinah.
Od doma sem šla zadnja, ko je že kazalo, da bom ostala pri mami in očetu, me je neko nedeljo po kosilu domač mladenič (fejst fant) odpeljal na obisk k družinskim prijateljem.
Ne znam vam opisati nepopisnega navdušenja nad mano. Pa se nočem hvaliti. Častna reč!
In tako sem ostala in postala članica družine.
Moram vam povedati, da me vedno, kamorkoli grejo, moji vzemejo s sabo, že zato, ker se grooozno rada vozim. In ne bi imela nič proti, če bi me na lulanje vozili v Koper.
Taka sem, kaj čem!?
Če moji kak dan nimajo opravka z avtom sem ta dan čisto "povožena". Lažje mi je edino, če smo potem vsi doma. Takrat sem tudi najbolj srečna.
Ponavadi takrat igramo nogomet. In to s tapravo žogo. Ne z brezvezno mehko žogico. Edino mi gre na živce, ker je ne morem pregriznit. To me res znervira.
Na živce mi gre tudi mrčes, pa majhni psi, pa jaški na cesti, pa če moji stresajo prazno polivinilasto vrečko, ki jo moooorajo nujno zložit?????!!!!, Najbolj pa me vrže iz tira lokomotiva (ampak samo en določen model).
Moji mi rečejo, da sem kot mimoza. Pa kaj. Saj imam vso pravico neki ne marat, bit slabe volje in to... Saj me razumete, a ne?
Pol moram pa še povedat, da grozno rada doooolgo spim. Ja to pa res.  Če me kaj zbudi pred 9. nism čist "taprava" in kar nekaj časa hodim "k sebi".
Nisem pa izbirčna pri hrani. Trenutno so mi najljubši račji filetki, pa tudi lubenic se zadnje čase ne branim. Sem nekako sveža po njih.
Bolj sem pa izbirčna pri pasjih prijateljih. Kot sem že rekla, ne maram majhnih kužkov, če jih srečam na sprehodu, grem raje čez cesto, samo da se jim ognem.
Rada pa sem v družbi velikih "mrcin".
Moj najboljši prijatelj je bernski planšar Max.Njega naravnost obožujem!!! Samo zadnje čase se malokrat vidiva. Izgleda, da ga njegovi bolj na kratko držijo, ali pa so popravili tisto luknjo v ograji????????
Nevem zakaj, ampak grooozno imam rada tudi majhne debele možakarje. Taka sem. Kaj čem?

Moram končat, ker slišim ropotati krožnike. Mogoče kaj pade...

Lep pozdrav vsem, ki me poznajo!

(tudi Vaša)  Beti

 

Tristokosmatinec meseca SEPTEMBRA

 

Vroči dnevi se počasi poslavljajo, mi pa smo tokrat po Tristokosmatinca skočili bolj severno, na Švedsko, kjer je doma Arion.
Ariona smo imeli priložnost spoznati, ko je na obisk v Slovenijo prišel kot priča na poroki svojih lastnikov, vmes pa je skočil še k nam na kliniko na krajši zdravstveni poseg. Sedaj nam je sporočil, da mu je bil obisk pri nas všeč, še posebej zaradi toplejšega vremena in pa, ker ga na kliniki nismo preveč namučili. Pošilja nam pozdrave iz Švedske, kjer je že veliko bolj mrzlo kot pri nas, on pa se kljub temu, da je polno zaposlen (kot boste lahko videli tudi na slikah), kdaj pa kdaj spomni tudi na nas. Nam je seveda ostal v lepem spominu kot naš "zdomec", pa čeprav je rojen na Švedskem, in zaradi svoje prisrčnosti je Arion naš Tristokosmatinec meseca septembra!

 

ARION:

Rojstni kraj: Skillingaryd, Švedska
Najraje: Se crkljam v naročju lastnice in se podim za divjimi zajci.
Najboljši prijatelj(i): psička Sigge in Algot s katerimi bivam kadar me lastniki ne morejo vzeti s seboj ter šetlandski ovčar Nico s katerim skupaj trenirava v pasjem klubu.
Rad jem: obožujem koščke sira ter sladko smetano na žlički.
Ne maram: psov, ki silijo vame ali jezno lajajo, ko grem mimo njih.

 

 

 


Arion se je skotil v psarni Tillpix, sredi avgusta v leglu osmih mladičkov. Njegova mama je na žalost skotila nekaj tednov prehitro in tako izgubila večino svojega pomladka. Ostala sta samo ena samička in en samček, kateri je danes center pozornosti v naši družini.
Arion je bil ljubezen na prvi pogled. Mala kepica, velika kot človeška dlan se je vrinila na lastničina kolena in večino prvega obiska pri vzrediteljici tam tudi prespala. Čez nekaj tednov je mali kavalirček prispel v svoj novi dom, v svoje novo ležišče, kjer ga je čakal mali plišasti kuža (ki ga ima še danes) in dekica, ki je dišala po njegovi mami in sestrici.
Arion je bil plašen in nesiguren mali kužek, ki se je bal svoje lastne sence, zato je bilo nujno potrebno zgodaj začeti z socializacijo in spoznavanjem sveta okoli njega. Z lastnico je hodil povsod, kamor se je dalo priti z sladkim malim kavalirčkom, kot na primer v trgovino, cvetličarno, pekarno in slaščičarno, kjer je bil deležen posebne pozornosti s strani prodajalk. Na vsakodnevnih sprehodih je spoznaval in pozdravljal pse vseh velikosti in pasem ter njihove lastnike, in tako pridobival na svoji samozavesti. Postopoma se je naučil v miru počakati doma in ne uničevati lastnikovih stvari, ki so bile na dosegu njegovih zobkov. Skozi igro se je naučil mirno sedeti v košari, pasji torbi in pasji kletki, tako da nikoli ni bilo težav z vožnjo v avtomobilu, vlaku ter celo na letalu. Trenutno njegova najljubša vrsta prevažanja je v lastničini košari na kolesu, kjer lahko vse vidi in začuti ”veter v laseh”.
Ker je Arion rodovniški kuža, se je preizkusil v lepotnem tekmovanju na nekaj pasjih razstav, kjer je dobil tudi kakšno nagrado. Čez čas se je pokazalo nekaj ”lepotnih napak” in manjša težava s kolenom, kar je razblinilo sanje o morebitnih njegovih potomcih.
Takrat je nastopila ideja o tekmovanju v agility-ju. Arion je uspešno opravil začetniški tečaj agility-ja ter pokazal veliko navdušenost nad tem pasjim športom. Pridno je vadil ure in ure v domačem pasjem klubu in tako kar hitro začel tekmovati. Tekmovanja z velikim številom psov in ljudi, kjer so raznovrstni vonji, šumi in zvoki, so bila velik izziv za nesigurnega, previdnega kužka, vendar hkrati odličen trening socializacije in poglobitev odnosa z lastnico. Arionova navdušenost nad agility-jem ga je pripeljala že do dobrih rezultatov, kar upamo, da se bo nadaljevalo tudi v prihodnosti.
Danes je Arion star tri leta, simpatičen kužek, ki z veseljem pozdravi vsakega človeka, se rad poigra z drugimi kužki, pridno posluša svoje lastnike in jim z mahanjem repa ter mnogimi poljubčki vrača vso ljubezen. Je vsestranski kužek, ki z lahkoto spremlja svoje lastnike vsepovsod kamor se odpravita in zlahka očara vse okoli sebe.

Tristokosmatinka meseca AVGUSTA

 

V vročem avgustu nam bo družbo delala vesela Luna, ki nam je dobrovoljno poslala toliko fotografij svojega aktivnega pasjega življenja, da smo se komaj odločili, katero izbrati. Videti je, da je toplo vreme čisto nič ne ovira, kadar pa ji je prevroče, si dan olajša s plavanjem. Zavidamo ji vsi tisti, ki še nismo uspeli skočiti na dopust. Njeno veselje je nalezljivo, zato jo razglašamo za Tristokosmatinko meseca avgusta!

 

LUNA:

Rojstni kraj: sedaj sem doma v Pernici 
Najraje: imam rožice, sprehode in tekanje po travnikih, dirjanje po snegu
Najboljši prijatelj(i): mačkon Pax, gospa muca Bella, švicarska ovčarka Fenny, plišasti Rudi (moja prva igračka, ki je še zmeraj cela)
Rada jem: obožujem banane
Ne maram: ljudi, ki ne marajo živali

 

 

Ime mi je Shiro-Luna, ampak me kličejo kar Luna. Stara sem eno leto. Pravijo, da me včasih nosi Luna, čeprav tega še nisem opazila. Zelo rada grizljam in brusim zobe, sicer pa sem že od majhnih nog ljubiteljica rož in hortikulture. Vse, kar se doma posadi pomagam razredčiti in zrahljati zemljo, ter skopati luknje, če bi jih domači morda potrebovali. Moja najljubša igrača je Rudolf – plišasti Rudi, katerega nosim vsepovsod s seboj, lahko ga poslinim ali prežvečim, to mu zelo paše. Včasih ga nosim naokoli. Rudi je moja prva igračka in zelo sem navezana nanj. Poleg Rudija imam tudi najljubšo dekico, ki jo vsak dan privlečem iz boksa, da se prezrači.
V poletnih mesecih se rada valjam po travi na dvorišču in igram z lastniki. Včasih se tudi malo posončim na ležalniku in preberem kakšno trač revijo. Pozimi pa obožujem dirjanje po snegu.
Najbolj vesela sem, ko se okoli mene kaj dogaja in je polno ljudi. Še posebej imam rada otroke. Skupaj se lovimo in skačemo, ter igramo nogomet. Vsi me imajo radi, tudi mimoidoči sprehajalci me zmeraj pozdravijo in pobožajo.

Tristokosmatinec meseca JULIJA

 

Za Tristokosmatinca meseca julija smo izbrali navihanega mačkona, ker se nam je s svojo dobro voljo vsedel v srce in ker ima njegova zgodba srečen konec – uspešno je namreč našel nov dom. In na Tristokosmatih obožujemo take srečne konce, zato je Pepe Glista naš Tristokosmatinec meseca julija!



PEPE GLISTA:

Rojstni kraj: Koper
Najraje: skačem naokoli kot nor, se podim za igračami in recikliram časopis na najhne koščke
Najboljši prijatelj(i): moja nova lastnica, vržem se ji pod noge vsakič, ko pride mimo
Rad jem: vse, hrane ni vljudno puščati. Pravijo, da sem malo požrešen...Žvečim tudi svojo igračko, umetno podgano. Do prave še nisem uspel priti
Ne maram: če me morajo zapreti v mojo mačjo kletko. Je sploh kdo, ki to mara???


Sem Pepe Glista, čisto majhega so me našli v Kopru, kjer so me skrbni ljudje pobrali na cesti in v iskanju novega doma pripeljali v Ljubljano. Končal sem na kliniki Tristokosmatih, kjer so prijazno poskrbeli zame – bil sem čisto neugleden, pravzaprav nas je bilo več, a moje bolhe in gliste so na koncu morale priznati poraz, in iz vsega tega sem prišel kot prerojen, zdrav in pripravljen na nove lastnike. Nekaj časa sem bival na Tristokosmatih, kjer sem zaposlene zabaval s svojo navihanostjo, po tihem pa upal, da se najde nekdo, ki bi me odpeljal v nov dom, da ne bi rabil nazaj na cesto.  
Nekega dne sem dobil obiske in kot priden muc sem nekaj sekund uspel sedeti pri miru, naredil svoje že tako velike očke še večje, zrl resno v prijazno obiskovalko, ki si me je ogledovala, ter jo v mislih prepričeval, da sem pravi zanjo. Bila je ljubezen na prvi pogled in že naslednji dan sem bil na poti v svoj novi dom, kjer je zame  vse še čisto novo, ampak se dobro navajam. Trenutno se posvečam raziskovanju nove okolice, neumnostim in seveda, kar je najpomembnejše, delam družbo svoji novi lastnici, katero naravnost obožujem in ki me ima rada v vsej moji pubertetniški navihanosti.

Tristokosmatinka meseca JUNIJA

 

Pravo poletno sezono začenjamo s Tristokosmatinko Jenny. Ta nam je poslala nekaj svojih slik, ki potrjujejo pregovor; da si star samo toliko, kolikor se starega počutiš. Jenny, ki je sicer že malce v letih dokazuje, da je po srcu še vedno mlada. Jenny je zato naša Tristokosmatinka za vroči mesec junij!

 

 

JENNY:

Rojstni kraj: Ljubljana
Najraje: lovim tenis žogice in tulim na mimoidoče, ker to je moj dom ;)
Najboljši prijatelj(i): moj lastnik Gašper in vsi kužki, ki nimajo problema igrati se z mano
Rada jem: brikete in rada poskrbim za predpranje krožnikov, preden gredo v pomivalni stroj
Ne maram: vetra!!!

 


No naj se vam dodobra predstavim. Moje ime je Jenny in trenutno prihajam iz dolenjske. Tja smo se pred kratkim preselili iz mojega rodnega kraja in moram reči, da neskončno uživam, kajti ko je lep dan me moj Gapy pelje na sprehod v gozd in se mam super noro. Neglede na to, da sem stara skoraj enajst let in sem brez enega učka, se še vedno počutim odlično (kot bi jih imela samo pet let).

Po horoskopu sem rak (26.7.) in od tod tudi izvira moja trma. Saj priznam, da sem ubogljiva, ampak samo takrat, ko jaz to hočem ali ko imajo kak pribolšek v roki. Malo heca! Drugače zelo zelo poslušna. Moji hobiji so spanje, hrana, tek (veliko tega), lajanje in seveda čohanje.

Bilo mi je v veselje se pogovarjati z vami, ampak sedaj pa tečem nalajat nekoga, ki gre mimo naše hiše.

Lepo se mejte in ne pozabite nas popraskati tudi za ušesi (tam najbolj paše).

Tristokosmatinka meseca MAJA

 

Toplejše vreme in sončne dneve pozdravljamo skupaj z ljubko kosmatinko Lizo, ki nam je z veseljem poslala nekaj slik svojega razburljivega vsakdanjika in postala naša Tristokosmatinka meseca maja.

LIZA:

Rojstni kraj:
Kočevje
Najraje:
lovim sončne žarke - se sončim
Najboljši prijatelj(i):
vsi kužki:) muce so tudi super, sam kaj, ko bežijo....
Rada jem:
samo solate NE
Ne maram:
dežja

 

 

 

 

 

Sem Gisele, vsi me kličejo Liza - po rodu Kočevka, živim v Lj.
Moj dan je ena čista rutina: Ko se dvignem iz postelje, ki jo delim z MOJIMI lastniki:), šibam na sprehod po Rožniku, čez dan pa sem v službi v frizerskem salonu:)

Super mi je! Vsakega, ki pride, počakam na vhodu z mojo najljubšo igračko,
vsaj mislim, da pridejo zaradi tega - DA SE IGRAJO Z MANO!????
No, dan je kar dolg....malo grem vmes še do sosedov v lokal...
Ko je pa vsega konec JIH peljem še na sprehod.....
Prav luštno mi je:)

Ps:
Po horoskopu sem devica, letos septembra bom imela 6 let:)
Počutim se še vedno ene 2:)
Obožujem plavanje v morju, sončenje, priboljške, gračke - CE LA VIE!


čav čav-how how

Tristokosmatinka meseca APRILA

V letošnjo pomlad vstopamo skupaj s simpatično Aldo. Prijazno nam je odstopila nekaj svojih slik, na katerih aktivno uživa v toplem pomladnem soncu. Alda je torej naša Tristokosmatinka meseca aprila.


ALDA

Rojstni kraj: Ljubljana, Bizovik
Najraje: hodim na sprehode v gozd in sesam
Najboljši prijatelj(i): muca Maca
Rada jem: pečenega piščanca, ribe in priboljške
Ne maram: grmenja in petard

 

 

 

Sem navihana, prikupna kosmatinka Alda. Stara sem že 6 let, vendar v vsakem kotičku še vedno najdem nekaj neodkritega. Najraje imam trenutke, ko se s svojo družino odpravim na tekanje po gozdnih poteh blizu našega doma. S takimi podvigi skrbim za vitko linijo, večkrat pa se vsi pregrešimo s kakšnim koščkom Frutabele, ki nam takrat ponuja dovolj energije za vrnitev domov. Obožujem, ko  moja lastnica s podstrešja prinese sesalec. Takrat z zobmi primem za cev in pomagam, v težje dostopnih kotičkih pa le z renčanjem in laježem vzpodbujam lastnico.
Imam tudi svojo najljubšo igračo, kateri moji lastniki pravijo pujsek. Z grizenjem in premetavanjem jo pripravim do cviljenja, kar me še bolj razigra.  Rada se vozim z avtomobilom, saj takrat lahko opazujem naravo, kljub temu da sedim na zadnji plati.
Zvečer se zakopljem v posteljo, kjer se kljub svojim zrelim letom, rada stisnem k lastnikom. Skupaj se spočijemo do jutra, ko se spet veselim novih dogodivščin in priboljškov v moji skledi.

Tristokosmatinec meseca MARCA

Za tristokosmatinca meseca marca smo se tokrat odločili predstaviti našega najnovejšega člana ekipe Tristokosmatih, kosmatinca po imenu Boy. Ker so se mu prejšnji lastniki odrekli, smo ga vzeli na kliniko, kjer je lahko brez skrbi okreval po manjši poškodbi. Nekaj časa smo mu brezuspešno iskali novega lastnika, on pa je ta čas zvito izkoristil, da se je prikupil naši Juditi, in na koncu rešil problem posvojitve tako, da je odšel domov kar z njo. Zdaj jo vsak dan pridno spremlja v službo in ko nas boste naslednič obiskali na Tristokosmatih, bo zelo vesel, če mu boste namenili prijazen pozdrav.

 

Boy

Rojstni kraj: nekje pri ciganih
Najraje: imam dolge sprehode
Najboljši prijatelj(i): jih imam veliko
Rad jem: priboljške, ki jih dobim v službi
Ne maram: sadja

 

 

Sem pravi ciganski pes. Odraščal sem med romi, vendar so se mi zaradi
poškodovane tačke odrekli. Sedaj imam nov dom in službo v kateri v
družbi ruske sodelavke Anne vsak dan veselo pozdravljam paciente, ki
pridejo na kliniko Tristokosmatih. Po službi pa uživam v dolgih
sprehodih po gozdu.

Tristokosmatinka meseca FEBRUARJA

Ta mesec nam bo delala družbo fotogenična Pancha, ki je prijazno pristala na to, da postane naša Tristokosmatinka meseca februarja. Z veseljem je pozirala za nas in nam poslala nekaj fotografij svojega aktivnega življenja, da nam pomaga pozabiti na mrzle dneve, ki nas še čakajo.

 

Pancha (Pancha Torra Javier)

Rojstni kraj: Črna pri Kamniku
Najraje: sem zunaj s svojimi vrstniki
Najboljši prijatelj(i): Blisk, Pan, Aja
Rada jem:  arašide, sadje, meso……vse!
Ne maram: sesalca!

 

 

 

Moje ime je Pancha, daljše ime pa zaradi mojega fanatičnega lastnika na nogomet Torra Javier.

Stara sem 8 mesecev. Sem predstavnica pasme Border Colli. Pravijo, da sem najbolj pametna med pasmami…no, to tudi drži. Enkrat mi pokažeta lastnika, naslednjič naredim sama; npr: sama skočim v banjo, ko si peremo tačke po sprehodu, sama skočim kar malo za hec v škatlo.

Zelo rada hodim na sprehode. Z mojima lastnikoma hodim na dolge sprehode, vsako nedeljo tudi na Šmarno goro. Najbolj vesela sem, ko se lahko vozim z njima v avtu (tudi če ne smem v trgovino), samo da nisem sama doma.

Igrače…..hm….obožujem igrače znamke Kong, katere imam za dolgo časa. Lastnika mi kupujeta tudi miselne igrice, ker, moram priznati, včasih mi žogice niso dovolj.
Zelo sem vesela, da me imata moja lastnika zelo rada, ker mi včasih kupita tudi kako odlično veliko kost.

Obožujem vodo; v skodelici, v morju, v reki….. Sneg, to je tudi nekaj dobrega. Ko se pa včasih hočem malo pocrkljati, pa skočim  kar sama v naročje.

Imam tudi svoj Facebook profil, preko katerega dobivam prijatelje še izven Slovenije.

Imam se super fajn vsak dan, skratka uživam svoje pasje življenje!

Lep pasji februarski HOW,   
Pancha

Tristokosmatinka meseca JANUARJA

Novo koledarsko leto bomo začeli z navihano Dayo, ki je naša Tristokosmatinka meseca januarja!

 

DAYA ( Disbe de la Vallee du Mounton)

Rojstni kraj: Mühlbachl, Avstrija
Najraje: hodim na sprehode in čakam, da kaj pade z mize
Najboljši prijatelj(i): Aš, moj prijatelj Border Collie. In pa vnukinja moje lastnice.
Rada jem:  čisto vse, in to že kar malo preveč
Ne maram: vlaka, zvok le tega me čisto prestraši. Avtomobila tudi ne maram.

 

Sem Daya, stara dve leti in predstavljam pasmo pirenejski ovčar. Ni nas veliko v Sloveniji, zato me veliko ljudi na cesti ustavlja in sprašuje od kje sem tako lep mešanček. Sem pa ravno prav velika, da lahko zlezem v naročje svoje gospodarice, ko mi to paše.
Priznati moram, da zelo rada jem, pojedla bi prav vse, tako da pravijo, da sem menda že kar malo predebela, pa kaj morem, ko pa je vse tako dobro. Saj potem toliko več tečem, da mi ni treba dodatno na fitnes. Mi pravijo, da moram shujšati,  pa jih tako milo gledam, da potem vedno nekdo nekaj deli z mano, medtem, ko drugi ne gledajo. 

Drugače sem zeloooo ljubezniva psička, vsakega prijazno pozdravim in nikoli se ne jezim na drugega kosmatega prijatelja, zato sem zelo priljubljena. Na sprehodu se rada poigram z malimi kužki, velikih psov se pa kar malo bojim. Pa mi ne morejo do živega, ker sem sicer majhna, tečem pa zato toliko hitreje, da me ne morejo ujeti.

Zelo veliko hodim na sprehode, srečo imam, da stanujem izven mesta in zraven gozda, kjer imam neskončno možnosti za raziskovanje, pa še za lastnico poskrbim, da je deležna dovolj zdravega gibanja - saj pravzaprav nima izbire, nekdo s toliko energije kot jo imam jaz pač potrebuje dolge sprehode.

Včasih me kaj zagrabi in nič ne ubogam, potem pa me lastnica krega, češ da jo bolj slabo poslušam. Pa sploh ni res, samo selektivni sluh imam, in slišim le tisto, kar mi paše. Na sprehodu je namreč toliko zanimivih  stvari, ki si jih moram ogledati in povohati, zato me mora včasih kar trikrat poklicati , da pridem k njej. Me potem sicer okrega, ker jo ne ubogam, pa vsi vemo, da ne misli resno.

Ko prideva domov s sprehoda me čaka umivanje tačk, ker sem bolj dolgodlake vrste, nato pa me še počešejo, da sem vedno urejena, kar pride zelo prav, če dobimo kake obiske. Teh sicer nisem tako zelo vesela, ker motijo moj mir, zato jih več ali manj ignoriram, le ko pride vnukinja moje lastnice si ne morem kaj, da ne bi skakala okoli nje. Všeč mi je tudi, če s seboj pripelje svoje kosmatince, taka družba mi paše.

Narejeno imam pasjo šolo in znam vse mogoče trike, za čuvaja pa nisem kaj prida.

Ne maram avtomobila, med vožnjo mi je vedno slabo. Ko opazim, da se moja gospodarica kam odpravlja, se ponavadi kar skrijem, da bi me "pozabili" doma. Tako svoj čas raje izkoristim doma za spanje, pa seveda vmes moram najti še čas za igranje z vsemi igračami, ki jih imam raztresene povsod, če pa me to dolgočasi, potem si "sposodim" kaj od mojih lastnikov, in če imajo srečo, stvar vrnem v enem kosu. Ali pa tudi ne.

 

 

 

 

Tristokosmatinci meseca DECEMBRA

 

Veliko naših strank vpraša, koliko kosmatincev pravzaprav ima dr. Selanova?  Na kliniki se vedno znajde kakšen od njih pod nogami. Zato smo mesec december posvetili tej množični družini kosmatincev, ki jo sestavljata dva črna ruska terierja, pritljikavi pinč, čistokrvni mešanček, devon rex, dva tigra, črnobeli felix in ostali.


DAI OF BERRYLAND


Rojstni kraj: Wies, Avstrija
Najraje: opazujem promet pred hišo
Najboljši prijatelj(i): Nace, Anna
Rad jem: kar vse kar lahko dobim
Ne maram: dolgih sprehodov in vožnje v avtomobilu





Sem najboljši čuvaj, kar jih je in svoje delo jemljem zelo resno. Ponavadi me lahko vidite, kako čuvam našo hišo in nadzorujem promet na ulici, kjer mi nič ne uide. Drugače sem res dobričina, rad hodim na krajše sprehode, daljših pa ne maram, ker mi ni všeč, da moram biti na vrvici. Dokler ni prišla Anna, se nihče od cimrov ni upal veliko igrati z mano, ker sem tako velik in neroden, sedaj pa si lahko dava duška in se igrava po »rusje« kot dva medveda. Rad imam igrače, vendar večino kar razgrizem kadar mi je dolgčas. Rad spim na hrbtu in se crkljam pri mojih lastnicah, vedno mi govorita, kako pozabljam, da sem res velik in da ne morem kar naprej plezati v naročje. Najbolj nagajiv sem, kadar dežuje, takrat se najprej dodobra zmočim in norim po blatu, nato pa oddirjam v zgornje nadstropje in se vržem na kakšno čisto posteljo. Kako zabavno!
Ne smem pozabiti omeniti, da sem pomemben član družine Tristokosmatih – kadar je potrebno, darujem kri in tako pomagam tistim, ki me potrebujejo. Vsi pravijo, da je moja ruska kri najboljša in te takoj postavi na noge!

 

ANNA OF BERRYLAND


Rojstni kraj: Wies, Avstrija
Najraje: tečem in se sprehajam
Najboljši prijatelj(i): Dai
Rada jem: nisem ravno dober jedec svojih briketov, imam pa rada, če kaj pade z mize
Ne maram:  če se nihče ne igra z mano




Sem najnovejša članica naše družine, ker nisem še dolgo pri hiši. Zase lahko povem, da sem najbolj pridna in ubogljiva. Obožujem dolge sprehode, najraje pa tečem – sem profesionalna tekačica in imam toliko energije, da me komaj dohajajo ,težko se utrudim, zato mi tudi pravijo, da sem dobro shujševalno sredstvo. Rada se igram in lovim po dvorišču z mojim prijateljem Daiem.  Odvisna sem od pozornosti, in najmanj šest rok bi bilo potrebno za uspešno crkljanje.  Najraje se poženem v naročje, tudi jaz pozabljam, da sem med večjimi.  Kadar me pustijo samo, se hitro zdolgočasim in rada kaj pogrizem, nazadnje sem copate, za kar so me tudi okregali, ampak kaj, ko si ne morem pomagati.  Prihajam iz velike družine in zelo hitro sem se navadila tega mojega novega doma.  Velikokrat preživim svoje dneve na kliniki, kjer komaj čakam del, ko greva z našo Judito na sprehod po parku. Sem sicer manjše rasti ampak velikega srca in vsakemu se znam takoj prikupiti.

 

PIKA FLIKA


Rojstni kraj: Ljubljana, sem posvojena
Najraje: hodim na dooooolge sprehode, se vozim z avtom in crkljam
Najboljši prijatelj(i): moja lastnica, vseh ostalih ne maram preveč
Rada jem:  priboljške v obliki kostk, ovite s piščancem
Ne maram: psov, ki rinejo vame


Zame bi lahko rekli, da sem največja razvajenka te naše družine. Sem najmanjši pasji član a se potrudim, da sem povsod glavna. Pravijo, da sem tipičen pinč – temperamentna, vsi me morajo vedno slišati, rada tudi porenčim, drugače pa sem super po srcu. Najraje se odpravim na zelo dolge sprehode (tudi sedaj pozimi, ko se toplo oblečem v plašček), kjer prevoham vsak kotiček, nato pa tečem, da se kar kadi za mano. Zaradi slabe izkušnje s prejšnjimi lastniki sem zelo previdna, kar se tiče ostalih okoli mene , nisem zaupljiva in ne maram veliko družbe. Včasih se skregam s kom od domačih, v resnici pa se imamo vseeno radi in se pogrešamo, kadar se dolgo ne vidimo. Sem velika razvajenka, včasih me lahko vidite na kliniki, kako se na recepciji crkljam pri naši Vesni in nadziram, da mi kaj ne uide. Rada imam dolge vožnje z avtom, od vsega najbolj pa obožujem sonce ! V hiši vedno najdem tudi najmanjši žarek, zunaj pa bi se lahko sončila tudi v največji vročini, če bi mi le pustili. Vročina me sploh ne moti, tudi sedaj, ko je mrzlo, se najraje stisnem h kakšnemu radiatorju.  Ponoči moram obvezno spati pokrita čez glavo drugače sitnarim dokler mi ne ustrežejo, ko nastopi moja ura za spanje, se pokrijem in že me ni več na spregled.



NACE


Rojstni kraj: Prekmurje, sem posvojen
Najraje: tekam za žogo in lajam na mimoidoče
Najboljši prijatelj(i): Dai in Limbo
Rad jem: kar vse, nisem zbirčen
Ne maram: vožnje z avtom





Mene ste lahko spoznali že kot tristokosmatinca junija, ampak ker sem član te velike družine, sem spet tu! Kaj bi povedal o sebi... sem najbolj prijazen kuža kar jih je. Imel sem srečo, da so me posvojili, in to v družino polno drugih kosmatincev, tako da mi ni nikoli zares dolgčas. Rad imam družbo, rad imam svoje sostanovalce, le tega ne maram, kadar mi poskušajo ukrasti hrano, takrat pa tudi zarenčim, čeprav vsi vedo, da ne mislim resno. Najraje lajam na vse, kar me zmoti, vreščim na ves glas, pravijo da zato, ker sem posvojen - še dobro, da so se tega že vsi navadili.
Rad pridem na kliniko Tristokosmatih in tam preživim cel dan, vendar sem po službi tako utrujen, da komaj zdržim na nogah. Ko boste obiskali kliniko, me boste zagotovo opazili, pozdravil vas bom z glasnim laježem!

 

LIMBO


Rojstni kraj: Ljubljana
Najraje: se crkljam
Najboljši prijatelj(i): moji lastnici
Rad jem: konzerve
Ne maram: da mi kdo nagaja in me lovi po hiši

 



Lahko se pohvalim, da sem prvi uradni muc te družine. Sem pasme Devon Rex, super sem! Zame pravijo, da sem največji razvajenec in crkljivec – najraje preživim dan v kakšnem naročju, če se le da. Drugače večino dneva raje prespim nekje, kjer imam mir pred ostalimi cimri, če pa ni miru pa rad  gledam skozi okno na vrt, kjer se vedno kaj dogaja. Ko sem s svojima lastnicama, jima kdaj pa kdaj kaj na glas povem in vedno sodelujem pri vsemu kar počneta. Rad imam ostale cimre, vedno potrpežljivo prenašam vse neumnosti, ki jih počnejo. Ponoči najraje spim globoko v naročju ene od lastnic, tako da mi je toplo in udobno. Edino česar ne maram, je vožnja z avtomobilom, drugače pa sem resnično preprost in čisto nič zahteven. Nikoli ne naredim nobene škode in vedno sem pohvaljen kot vzoren član te družine. Kadar mi štirje nadležni cimri lajajo v glavo, se čisto nič ne obremenjujem in spim mirno naprej. 



MAKI


Rojstni kraj: Krk, posvojen
Najraje: tekam sam s sabo in igram nogomet z vsem, kar mi pride pod tačke, lovim pa tudi pasje repe
Najboljši prijatelj(i): Glenn
Rad jem: vse! Sem požrešen
Ne maram: pravzaprav imam rad čisto vse, sem dobrovoljček



Sem še v puberteti, in cele dneve norim po hiši ter se igram z vsem, kar mi pride pod tačke. Zelo rad čakam v zasedi, da pride kdo mimo, na katerega se lahko nato poženem in mu nagajam. Sem pravi alpinist in splezam povsod kamor se da. Kadar se nikomur ne ljubi igrati z mano se čisto nič ne obremenjujem, ker sem sam sebi zadosti. Kadar najdem kak zamašek se žogam z njim tudi po več ur ,ko pa se utrudim, splezam v najbližje naročje, kjer nato utrujen zaspim. Imam poškodovano oko, kar pa me čisto nič ne moti, še vedno sem največji divjak v družini in edino na kar moraš paziti je, da  me ne pohodiš, ko se motam pod nogami. Sem zelo radoveden in spremljam čisto vse, kar se dogaja – če se le da je zame čisto vse izgovor za dobro igro.



GLENN


Rojstni kraj: verjetno Ljubljana, rešen z avtoceste
Najraje: raziskujem zunaj
Najboljši prijatelj(i): Maki
Rad jem: prav vse, zelo sem požrešen
Ne maram: da me kdo budi medtem ko spim





Moji lastnici sta me našli še čisto majhnega, ko sem pogumno poskušal prečkati avtocesto. Namero sta mi preprečili in me namesto tega pospremili domov, in vse od takrat sem član naše velike družine. Zelo rad preživljam čas zunaj, kjer raziskujem in preživljam čas skupaj z Daiem, na katerega se vsake toliko naslonim, da mi je udobno toplo, medtem ko dremava na dvorišču. Zvečer potrpežljivo čakam, da se odprejo vrata za v hišo, nakar oddirjam nekam na mehko, kjer napolnim svoje baterije. Sem zelo požrešen, in če ne pazite, vam bom kaj ukradel kar iz roke. Sem edini, ki imam toliko potrpljenja, da se igram z Makijem, njega sem tudi naučil vseh pomembnih stvari, ki jih pravi maček mora poznati. Ponoči se rad stiskam in spim dokler se le da.




FELIX


Rojstni kraj: Ljubljana, posvojen
Najraje: spremljam dogajanje zunaj in se pretepam s svojimi tekmeci
Najboljši prijatelj(i): ne povem
Rad jem: planem na vse, kar mi dajo, še posebej konzerve
Ne maram: da me ostali kosmati prebivalci lovijo po dvorišču


Že dolgo sem pri hiši, katero zvesto čuvam in sem ne spustim nobenega mačjega tekmeca. Najraje pridem na obisk v času večerje in ob nizkih temperaturah, takrat čakam pred vrati, da me zaprejo nekam na toplo in me potem cele dneve ni na spregled. Vsake toliko prinesem svojima človeškima prijateljicama kakšno miš ali krta, da ju opomnim, kako izgledajo pravi lovci.   

 


Ostali mačji obiskovalci, ki jih zanima samo hrana, pa za slikanje niso bili pri volji.

Tristokosmatinec meseca NOVEMBRA

Ta mesec nam bo delal družbo kosmatinec Ronči, kateremu pripada časten naziv tristokosmatinca meseca novembra!

 

RONČI

Rojstni kraj: Trzin
Najraje: se sprehajam in družim z mojo lastnico
Najboljši prijatelj(i): psička Diva
Rad jem: meso,meso,meso, aja a sem pozabil povedati, da meso
Ne maram: sosedovega psa Rika in Imosa, pa poštarji mi gredo tudi na živce

 

Sem trikolor, mešanček med terierjem in lovcem (ja vem, uboga moja lastnica, ker sem pravi lovec-slednik, tako, da predvsem jaz sprehajam njo in ne ona mene). Star sem 4 leta, nekastriran (dr. Selanova je zaradi tega zelo huda, ker me hormoni čisto mešajo, moja lastnica pa dela na kliniki Tristokosmatih in dobro ve, koliko težav nam fantom povzročajo hormoni. Trenutno si še vsak dan oddahnem, ker glede tega še ni nič ukrenila).
Zelo rad se sončim, jem in sprehajam po vasi, da me lahko vsi ostali psi vidijo, malo pa sem tudi razvajen.

Vsak dan veselo in zvesto čakam, da se domov vrne moja lastnica, da jo lahko odpeljem na sprehod. Imam pa še eno hibo, ki se vsem v moji družini zdi najbolj zoprna, no razen moji lastnici, ki mi tako ali tako vse pusti, namreč, če sem predolgo sam zunaj na dvorišču, začnem zavijati kot volk, oziroma gasilska sirena (mešanica obojega), dokler ne izsilim, da se vrne moja lastnica nazaj k meni. Zaradi tega so vsi ostali člani družine zelo jezni in mi pravijo, da sem izsiljevalec in velik razvajenec. Aja, pozabil sem povedati, da tudi veliko lajam, posebno na tiste, ki ne živijo z mano, "ups to pa so v bistvu vsi". No ja, moral sem se malo tudi okregati, ampak priznati pa morate, da sem zelo lep zmešanček, joj kaj pa govorim, mešanček sem mislil:)

HOV HOV

Tristokosmatinke meseca OKTOBRA

Ta mesec si naslov miss meseca oktobra delijo kar tri simpatične kosmatinke. Tristokosmatinke meseca oktobra so Cockta, Sherry in Pepsi!

 

COCKTA


Rojstni kraj: posvojenka iz Horjula
Najraje: šibam sem ter tja
Najboljši prijatelj(i): psička Čopi
Rada jem: surovo korenje in posušene ribje palčke
Ne maram: plavati, kopanje v banji pa še nekako prenesem

Blondinka Cockta, stara 4 leta, posvojenka iz zavetišča Horjul,  pasmi pa se strokovno reče "horjulski gozdni terier". Ker sem po poklicu živa multivitaminska tableta, ki več kot pet minut ne zna biti pri miru, me moja lastnica uporablja namesto karte za fitness, saj po sprehodih z mano garantirano ni več potrebna nobena druga oblika rekreacije in ji tako na mesec prihranim kar precej denarja. Tega pa potem namenimo brezdomčkom v zavetišču v upanju, da se tudi za njih najde kavč, na katerem bodo lahko vadili jogo in tekmovali v razvajenosti. Posebej sem specializirana za prinašanje palic, hitrostno dirkanje s hrti, skakanje v višino ter - khm...spanje pod dekico, s katero se strokovno pokrijem kar sama. Tudi čez glavo. :-) Ne maram ravno kopanja, če mi uspe, se kasneje vedno obrišem kar v tepih. Opisana sem kot " zelo družabna; pravi pasji sonček,ki ves čas maha z repom."

 

SHERRY


Rojstni kraj: Ljubljančanka
Najraje: hodim na dolge sprehode, se sončim in masiram s krtačo
Najboljši prijatelj(i): Pepsi
Rada jem: smetano, katero mi lastnica naroči, ko gre na kavo
Ne maram: zelenjave

 

Kljub letom, štejem jih namreč 11, sem še vedno navihana in pripravljena na vsako neumnost. Vsak dan si privoščim vsaj en dolg sprehod in več majhnih, še vedno pa se rada igram z žogico in cufki. Besno lajam, kadar kdo pozvoni in pri temu mi pomaga moja najboljša prijateljica Pepsi. Zvišeno prenašam sosedovo mačko, po svoji službeni (pasji) dolžnosti pa preganjam vse ptiče, ki si drznejo prileteti na ograjo našega atrija. Kaj šele na travo, tem se pa sploh ne piše nič dobrega. V prostem času se rada sončim in se pustim masirati s krtačo, kar počne moja sužnja (lastnica).

 

 

PEPSI


Rojstni kraj: Vrhnika
Najraje: se sprehajam, sončim in se pustim masirati
Najboljši prijatelj(i):  Sherry
Rada jem: prodam se za pasjo klobasico, še raje imam pravo salamo
Ne maram: zelenjave

 

Štejem že 12 let pa sem kljub temu videti odlično! Še vedno se najraje odpravim na dolg sprehod v družbi svojih sostanovalk, s katerimi potem drvim naokoli. Pravijo, da sem še vedno pripravljena na neumnosti, ponavadi v temu sodelujem s Sherry, ki mi dela družbo - ona je tudi moja najboljša prijateljica. Pogrešam jo, kadar nisva skupaj. Sem epileptik in Sherry pazi na mene, če imam napad in je moja lastnica takrat v drugem prostoru. Dokler nisem popolnoma vredu se moja prijateljica ne odmakne od mene. Imava podoben okus, vedno pa sva zelo veseli, ko si razdeliva smetano, kadar smo na kavi. V hrani ne maram zelenjave, kadar mi lastnica v skledo kaj podtakne, to vedno izbrskam ven in pojem samo tisto, kar je "užitno". Res je, da pravijo, da se prodam za pasjo klobasico, ampak v resnici se od svoje družine težko ločim.
Če se bomo kdaj srečali na cesti bodite pozorni name, ponavadi se skrivam kar v košari, ki jo moja lastnica nosi pod roko.

 

O njih smo povprašali tudi lastnico, ki nam je povedala takole: "Najpomembnejše članice naše družine. Vse tri so zelo zadovoljne pacientke klinike Tristokosmatih, kjer so jim uspešno pozdravili že marsikakšno težavo. Od takih navadnih, rahlo smrdljivih, kot je čiščenje ritke (fuj, a ne - saj veste, kaj imam v mislih); do hudo resnih, ki so zahtevale posege pod narkozo, med katerimi sem njihova lastnica delala živčne kroge okoli klinike, nervirala osebje in se v pol ure postarala za nekaj let. Vse tri so svetovne prvakinje v razvajenosti, čeprav si njihova lastnica domišlja, da je vodja krdela in da jo kdo kaj upošteva."

Japajade, si mislijo pa one...

 

Tristokosmatinci meseca SEPTEMBRA

Klinika Tristokosmatih je bila konec meseca na obisku v mačkarni de Crnigoj*SI, kjer so nas kosmatinci tako lepo sprejeli, da smo se odločili, da jih delimo še z vami, zato smo jih izbrali za Tristokosmatince meseca septembra!

 

ROOSEVELT


Rojstni kraj: Luxemburg, Luxemburg
Najraje: se crkljam in kradem kemične svinčnike, da se z njimi igram po stanovanju
Najboljši prijatelj(i): moja ljubica Onora in hči Belle, rad imam svoje otroke
Rad jem: omakice, paštetke in vse tisto kar zelo diši
Ne maram: da sem predolgo sam doma, že eno popoldne je preveč in sem takoj jezen

V Slovenijo sem prišel iz velike znane mačkarne v Luxemburgu. Ker sem bil od majhnega navajen mačje družbe in crkljanja, se tudi v novem domu nisem kaj dosti spremenil in to nujno potrebujem. Včasih obiščem kakšno razstavo, pomagam pri vzgoji svojih otrok in prav težko mi je, ko odidejo v nove domove. Eh, takšno je pač življenje.

 

ONORA SILVER


Rojstni kraj: Bern, Švica
Najraje: spim in norim z otroci
Najboljši prijatelj(i): moj dragi Roosevelt
Rada jem: briketke in nič takega, kar me lahko umaže
Ne maram: že skoraj odraslih otrok, da skačejo in plezajo po meni

 Sem nežna in očarljiva lepotica, to mi marsikdo pove. Sem dama, elegantna gospa. Ne mijavkam, ker to se za dame ne spodobi. Vsako leto vzgojim leglo otrok, ki so večinoma norčave očetove narave. Rada spim v posteljici, moja naslabša točka pa je kozarec poln vode, ki kar kliče po tem, da je malce popijem.

 

BELLE


Rojstni kraj: Ljubljana, Slovenija
Najraje: jem, najraje bi kar vse kar pride in kar gre v krožnik
Najboljši prijatelj(i): moj oče Roosevelt in brat Carson
Rada jem: hrano, ki me umaže do ušes
Ne maram: sesalca za prah in otrok, ki mi kradejo pozornost

 Košata, mlada damica sem. Rada brez razloga pohajkujem po stanovanju in se razkazujem, enkrat levo, enkrat desno, posebej pa še svoj izredno košati rep. Rada imam bratce, se z njimi podim in jim nagajam, ko jih grizem za ušesa. Okrog devetih zvečer v predsobi stanovanja vedno izvajam ples „skok v steno“ in vsi doma se mi smejijo.

 

CARSON


Rojstni kraj: Ljubljana, Slovenija
Najraje: tapkam po trebuhu mojih domačih
Najboljši prijatelj(i): sestrica Belle
Rad jem: popolnoma vse in brez izjeme, še od očeta in mame, ni problema, samo da je krožnik čist
Ne maram: vožnje v avtu, ker bi moral bit preveč priden

 Pravijo, da sem scrkljan do neba in kar sam pridem in hočem v naročje. Vse me zanima in moj rep je velikokrat v obliki vprašaja, hecno ne? Sem navihanec in popolnoma neškodljiv, veliko kosmato mačje srce, ki bi samo pošiljajo poljubčke in predlo predlo dokler ne omaga… Z očetom se velikorat kregava, zato bi v prihodnosti rad odšel v nov dom.

Kosmatinec meseca AVGUSTA

Tristokosmatinca meseca avgusta sta Beast in MM Pesz!

MM Pesz (polnokrvni arabec)

Rojstni kraj: Florida, ZDA
Najraje: uživam v izpustu in jem seno
Najboljši prijatelj(i): moji šefici in vse sosede v hlevu
Rad jem: sadje in korenje
Ne maram: koze Mete, ki mi jemlje priboljške

 Prihajam iz druge strani luže. Moji vzreditelji so želeli, da bi postal športnik - galoper. Ker pa sem se poškodoval,se je moja kariera končala in tako sem pri 5 letih odpotoval v Slovenijo, kjer sedaj že 15 let uživam kot plemenski žrebec. Rad se potepam po bližnjih gozdovih in prostranih travnikih, a najraje uživam v senčki pod drevesom in jem seno.

Beast (kuna belica)

Rojstni kraj: Polhov Gradec
Najraje: plezam po drevesih in delam rove pod snegom
Najboljši prijatelj(i): Sue
Rad jem: kuhan piščanec in grozdje
Ne maram: se vozit z avtom, ker mi je slabo

Posvojili so me, ker sem bil komaj mesec stara sirota. Vendar že tako majhen sem znal gledati kot mala zver, zato so me poimenovali kar Beast. Zelo uživam na sprehodih, predvsem, če lahko vse nadzurujem visoko iz ramen mojih lastnikov. Najraje pa imam zimo, ko dobim izredno lep kožuh in ker se lahko skrivam pod snegom.

Kosmatinec meseca JULIJA

Tristokosmatinka meseca julija je BIBA!

Rojstni kraj: Podčetrtek
Najraje:
jem in hodim v hribe
Najboljši prijatelj(i):
kar cela moja družina
Rada jem: kostke ovite s piščancem
Ne maram: sosedovega francoskega buldoga, ker mi nagaja


Bibino družino smo poprosili za nekaj besed o njej in prijazno so nam posredovali njeno sporočilo:

Pa kratko o gdč. Bibi; rojena sem blizu Podčetrtka, se pravi Štajerka. Sedaj bom kmalu stara deset mesecev. Že od malega sem zelo živahna psička, pravijo mi 10.000 tisoč gibov na minuto. Tudi izpadanje dlake, bolezen, ki sem jo dobila kmalu po rojstvu ni ustavila moje živahnosti in ljubezni do raziskovanja. To neugledno "plešavost" so mi z vztrajnostjo mojih domačih in s pomočjo klinike Tristokosmatih lepo pozdravili, tako da sem sedaj zelo lepa psička, ki ima veliko pasjih prijateljev v svoji domači okolici. Z vsemi se dobro razumem, le sosedov francoski buldog mi gre na živce, kajti je zelo nadležen, ves čas bi me ovohaval, kar pa ne pustim, morda celo zacvilim in zarenčim. Je edini, ki mi nagaja. Pa še malo mlajši je od mene. Zelo rada jem. Trikrat dnevno se posvetim temu užitku. Od samega veselja ob pogledu na zvrhano posodico briketov iz jagnetine in rižka se kar usedem in ob odobritvi začnem s pogostitvijo. Jem z velikim užitkom, briketek po briketek, njam kako so dobri, zjutraj so pa najboljši, kajti pokapljani so z domačim olivnim oljem. Saj veste, sedaj ko imam nov kožušček je treba zelo paziti nanj, da se lepo sveti in je negovan. Sem zelo negovana, no tudi razvajena, tako da spim pri nogah svojih družinskih članov, na postelji v spalnici. Kadar zahladi me tudi pokrijejo. Zelo jih imam rada, vse te štiri "velike kužke" na dveh nogah, kajti tako lepo skrbijo zame. Ob delavnikih sem dopoldan sama, spim v dnevni na kavču, ko pa se vrnejo sem tako vesela, da me kar krivi, rep, oz. cel zadek pa se od sreče tako trese, da je skoraj potres. Imam tudi atrij, kjer je toliko zanimivosti, da nenehno raziskujem. Tudi z avtom se peljem, prvo malo cvilim, na izletu pa zelo uživam. Rada imam izlete v hribovit in alpski svet. Pravijo tudi, da za kužka kar veliko popijem tekočine, pa tudi vsak dan dobim dobro kostko v obliki vaflja, malo oblito s piščancem. Lajam zelo malo, le če so vsiljivci preblzu mojega atrija ob hiši. Zelo rada sem v družbi domačih, vseskozi jih imam na očeh, po domače na pol metra. Vedno se najde kdo doma, da mu zaspim v naročju. Skratka živim srečno, kvalitetno pasje življenje, imajo me čisto za svojega, sem družinski član. Hov novim prigodam na proti, namreč počasi bo večerja. jagnetina z rižkom, hov.
Pasji pozdrav, Gdč. Biba.

Kosmatinec meseca JUNIJA

Tristokosmatinec meseca junija je NACE!

Rojstni kraj: Prekmurje, sem posvojen
Najraje:
tekam za žogo in lajam na mimoidoče
Najboljši prijatelj(i):
Dai in Limbo
Rad jem: kar vse, nisem zbirčen
Ne maram: vožnje z avtom

Kaj bi povedal o sebi... sem najbolj prijazen kuža kar jih je. Imel sem srečo, da so me posvojili, in to v družino polno drugih kosmatincev, tako da mi ni nikoli zares dolgčas. Rad imam družbo, rad imam svoje sostanovalce, le tega ne maram, kadar mi poskušajo ukrasti hrano, takrat pa tudi zarenčim, čeprav vsi vedo, da ne mislim resno. Najraje lajam na vse, kar me zmoti, vreščim na ves glas, pravijo da zato, ker sem posvojen - še dobro, da so se tega že vsi navadili.

Rad pridem na kliniko Tristokosmatih in tam preživim cel dan, vendar sem po službi tako utrujen, da komaj zdržim na nogah. Ko boste obiskali kliniko, me boste zagotovo opazili, pozdravil vas bom z glasnim laježem!