Vprašajte nas...

Če imate vprašanja nam prosim pišite na info@tristokosmatih.si in odgovorili vam bomo kar se da hitro.

Kako ravnati pri pikih insektov?

Najbolj pogosti so piki čebel, os, čmrljev, včasih tudi pajkov .

Znaki :
-bolečina
-pordelo področje
-otekanje
-srbenje, lizanje
-oteženo dihanje
-blažja ali hujša alergijska reakcija
-možno bruhanje

Terapija:
-če je možno žival čimprej odpeljemo do veterinarja, posebno še v primeru, če žival zaradi otekanja težko diha
-mrzel obkladek na mesto pika
-če je še vidno želo ga odstranimo
-preverimo znake šoka

Kako ravnati pri sončnih opeklinah?

Hišni ljubljenčki so tako kot tudi ljudje podvrženi sončnim opeklinam, zato je potrebno, da smo previdni pri izpostavljanju sončnim žarkom. Posebno občutljive so svetlo obarvani, kratkodlaki psi, ki imajo bolj svetlo , ponekod svetlo rožnato, golo kožo ( smrček, uhlji, tačke, trebuščki )

Znaki:
-rdeč smrček
-otečen gobček
-vnetje oči

Zdravljenje :
-preprečevanje direktnega izpostavljanja sončnim žarkom
-nanesemo kremo z zaščitnim faktorjem
-zaščita oči s kremo ali kapljicami

Kako ravnati pri zajedalcih?

Notranji, zunanji zajedalci

Sredstva proti notranjim zajedalcem (gliste,trakulje) dajemo preventivno pri mladičih od 14.dneva starosti do prvega cepljenja vsakih 14 dni, nato pri odraslih 3 do 4 krat na leto, priporoča se, da eden od teh tretmajev sovpada s cepljenjem. V glavnem imamo sredstva v obliki past in tablet, ena tableta zadošča za 10 kg telesne teže. V primeru prisotnosti zajedalca izvajamo zdravljenje po navodilih veterinarja.

Sredstva proti zunanjim zajedalcem (klopi,bolhe,garje) dajemo 1x mesečno . Pri mladičkih lahko začnemo po 6.tednu starosti, vsa sredstva se dajejo glede na telesno težo. Sredstva so v obliki posipov, sprejev, šamponov, ovratnic, obeskov, ampul. Trenutno se največ uporabljajo sredstva kot spot-on kapljice za nanos na kožo, v obliki ampul. Priporočamo, da živali ne kopamo in ne šamponiramo dan do dva pred in enako obdobje po nanosu. Še posebej pri bolhah je obvezno razkuževanje tudi okolice, saj bolhe ne živijo na psu, ampak se tam samo prehranjujejo, potem pa zalegajo v okolici (preproge, blazine, razpoke v parketu, pregibi sedežnih garnitur, pesjaki, ute... ) Če se želimo zares znebiti nadloge, je potrebno razkuževanje vsaj 2 do 3 krat s 14 dnevnim presledkom, saj je razvojni krog bolh eno mesečni ciklus. V primeru da imamo v gospodinjstvu več živali, se priporoča hkratno tretiranje vseh.

Priprava na kirurški poseg

Priprava živali za načrtovan kirurški poseg ( npr. sterilizacija, kastracija, čiščenje zobnega kamna.... )

Priporočamo, da živali vsaj nekaj ur pred posegom ( 5 do 8 ) ne jedo. Če je poseg v jutranjem terminu, naj bi bil zadnji obrok zvečer, če je popoldan pa lahko še zjutraj pojedo nekaj malega in potem hrano ter vodo odstranimo. S posegi na tešče se maksimalno izognemo slabostim zaradi splošne anestezije.

Psi in mački ostanejo pri nas na kliniki 2 do 3 ure po posegu, v tem času so priključeni na infuzijo, dobijo antibiotike in analgetike, v domačo oskrbo so odpuščeni popolnoma budni z navodili in ustrezno terapijo. Hrano in tekočino lahko zaužijejo nekaj ur po posegu, včasih je potrebna posebna dietna prehrana, ki jo dobijo na kliniki ob odpustu.

4 Znaki obolenja zob

1. NEPRIJETEN ZADAH:
Kako pogosto ste že želeli pritisniti poljubček na smrček vašega kosmatinca, pa vas je njegov slab zadah odvrnil od tega? Pomembno je prepoznati, da razen, če vaš ljubljenček ni pred tem zaužil nekaj smrdečega, je slab zadah lahko pokazatelj obolenja zob.

2. OBARVANI ZOBJE:
Zdravi pasji in mačji zobje so beli. Kakršnokoli razbarvanje ali madeže morate pokazati ob obisku vašega veterinarja. Prav tako morate biti pozorni na obloge na robu dlesni, kar je nov pokazatelj slabe in nezadostne ustne higiene.

3. PORDELE, OTEČENE ALI KRVAVEČE DLESNI:
Zdrave dlesni so rožnate barve. Pordele, krvaveče in otekle dlesni pomenijo, da je potreben obisk pri veterinarju.

4. MAJAVI ZOBJE:
Razen, če je bil vaš ljubljenček poškodovan, so majavi zobje pokazatelj obolenj ustne votle, zob in obzobnih tkiv.


 KAJ JE PROBLEM?

Vsi zgoraj navedeni problemi so znaki periodontalne bolezni, bolezni, ki napada dlesni in zobe in lahko povzroči tudi potencialno življensko nevarne infekcije. Kako pride do tega? Obloge se nabirajo na zobeh vašega ljubljenčka po hranjenju. Če ne čistite zob v 24-36 urah zatrdi v rumeno ali rjavo substanco, imenovano zobni kamen, katerega lahko nato odstrani samo veterinar. Čez čas se zobni kamen, ki ostaja na zobeh vaših kosmatincev, nabira tudi pod dlesen – ta lahko začne odstopati zaradi zobnega kamna in bakterij, nastanejo žepki, ki vzpodbujajo če več bakterijske rasti. V kasnejših fazah bolezni lahko živali potrebujejo tudi stomatološki poseg, da se popravi škoda, poškodovane in obolele zobe pa bo veterinar morda moral tudi izpuliti.
Periodontalna bolezen je boleča za vašega ljubljenčka, lahko pelje do abscesa in izgube zob. Prav tako predstavlja druge nevarnosti zdravju. Če ostane nezdravljena, lahko pelje do infekcije v telesu, saj so dlesni kot nekakšna meja med zobmi vašega ljubljenca in ostalim delom njegovega telesa. Če je zdravje dlesni ogroženo, lahko bakterije prodrejo v krvni obtok in povzročijo infekcijo v jetrih, plučih, ledvicah, sklepih in srcu.

KLJUČ JE PREVENTIVA:

Dobra novica je, da je možno periodontalne bolezni pri vašemu kosmatincu preprečiti. Skrb za zdravje ustne votline je pravzaprav enostavna in možna v treh kratkih korakih:

-  dnevno čistite zobe vašega ljubljenca da preprečite nalaganje zobnih oblog
-  bodite pozorni na ustno votlino, redno preverjajte zobe in dlesni
-  če so zobje umazani ali poškodovani, peljite ljubljenčka k svojemu veterinarju, da jih bo  temeljito očistil

OBISK PRI VETERINARJU:
Prvi korak, da se prepričate, da so zobje vašega kosmatega člana družine zdravi je, da se oglasite pri svojem veterinarju, ki bo zobe pregledal in ocenil, prav tako pa vam bo lahko svetoval glede pravilne izbire zobne ščetke in najlažjega načina čiščenja zob. Če so zobje že tako umazani, da vam doma ne bo uspela optimalna skrb, vam bo svetoval temeljito čiščenje z ultrazvočnim čistilcem zobnega kamna, kar vam bo pomagalo pri temu, da boste čiste in zdrave zobe doma lažje vzdrževali. Preden boste doma začeli, se torej oglasite pri vetererinarju, ki bo pravilno ocenil stanje zob vašega ljubljenčka in vam svetoval za prihodnost.Vsak ljubljenec je primer zase, stanje zob je odvisno tudi od pasme, starosti in genetike, prav tako tudi od hrane in malo sreče.  

DOMA:
Oskrba doma je pomemben del vzdrževanja zob vašega ljubljenčka v dobri formi. Najbolši čas za navajanje na zobno ščetko je že pri mladiču, saj je vaš cilj, da se mladiček privadi na dotikanje zob in dlesni.Začnemo lahko s preprosto krpo grobega materiala, ki si jo ovijemo okoli prsta. Nikar ne pozabimo kosmatinca pohvaliti za pridno sodelovanje! Ko se bo navadil na krpo, lahko nadaljujemo z zobno ščetko. Vse skupaj je dobra metoda tudi za starejše živali, ki predhodno niso bile navajene nikakršnega čiščenja in dotikanja zob in ustne votline. Ko smo končno pripravljenji na čiščenje, bomo potrebovali dve stvari:-   Posebno zobno pasto prilagojeno za živali. Paste so na voljo tazličnih okusov, kot npr. piščanec, tuna,... Nikakor ne smemo uporabljati naše zobne paste, ker jo kosmatinec ne zna izpljuniti in je nevarna za njegov želodček.-   Zobno ščetko. Lahko je to kakšna naša nežna zobna ščetka, ali posebno prilagojena ( npr. naprstnik, manjša ščetka za male pse itd. ) Kot vedno je najbolše povprašati veterinarja za nasvet, kako čiščnje zob doma narediti kar najlepšo in nebolečo izkušnjo.

NASVETI:
-    Navlažite najprej svojo ščetko
-    Zobno pasto kar najbolj pritisnite na ščetko, tako ze boste izognili temu, da bi vaša žival prehitro polizala vso pasto z nje
-    Vedno si vzemite čas in nekaj potrpljenja pri privajanju vaše živali na rutino. Na koncu vam nikakor ne bo žal!

KAJ PA PREHRANA?
Obstajajo posebno prilagojene prehrane, ki vam lahko pomagajo pri boju za uspešnejšo ustno higieno vašega ljubljenca. Za pravilno izbiro povprašajte svojega veterinarja.

Kastracija/sterilizacija - mačke

Kastracija/sterilizacija naše muce
    

Mačke steriliziramo od 2., 3.meseca starosti  naprej. Prednosti teh posegov je več:

- preprečujemo nezaželjeno brejost
- podaljša se življenjska doba živali
- manj agresivno vedenje, pretepanje, potepanje pri samcih
- zmanjšano tveganje za pojav nekaterih rakavih obolenj mlečnih žlez
- mirno življenje samic brez mijavkanja, nemirnosti, ker ni več gonitev

Oba posega se izvajata v splošni anesteziji.

Pri kastraciji pobrijemo dlako na modniku, da se vidi področje posega in se ga ustrezno razkuži. Z dvema manjšima rezoma prerežemo modnik in skozi odprtine odstranimo obe modi in semenovoda. Poseg je hiter, šivanje rane ni potrebno, živali so čez približno dve uri odpuščene v domačo oskrbo.

Sterilizacija je bolj zahteven poseg kot kastracija.
Pobrijemo dlako na področju trebuha pod popkom,področje razkužimo in naredimo majhen rez približno pol cm pod popkom. Skozi ta rez odstranimo jajčnike, včasih tudi maternico. Rana se zašije s šivi, ki sami razpadejo, tako da muce ni potrebno ponovno voziti do veterinarja. Po približno dveh do treh urah gredo muce lahko domov.

Nekateri se bojijo "stranskih"učinkov .
- pridobivanja telesne teže zaradi padca hormonov in posledično upočasnjenega metabolizma. Pri nekaterih je res potrebno preiti na manj kalorično hrano, vedeti pa moramo, da so živali predebele zaradi nas lastnikov in prekomernega oz.neprimernega hranjena.

Muce si po posegu hitro opomorejo, ne potrebujejo posebne nege.

Sterilizacija psice

Zakaj se odločiti za sterilizacijo?

Sterilizacija je poseg, pri katerem odstranimo jajčnike ali pa jajčnike in maternico skupaj. O sterilizaciji je vedno pametno premisliti, posebno , če imamo samičko samo kot hišno ljubljenko in ne kot razstavno žival. Sam poseg prinaša številne prednosti, o katerih se lahko vedno pogovorimo s svojim veterinarjem, ki nam bo znal ustrezno svetovati.

Prednosti:

-    Izognemo se gonitvenim ciklusom, zatorej psička ni več zanimiva za samce, prav tako se izognemo vsemu obnašanju, ki ga vodijo hormoni
-    Izognemo se hormonski patologiji ( namišljena brejost, tumorji na seskih, maternici, ciste na jajčnikih, gnojno vnetje maternice )

Sterilizirane psice živijo dlje, so bolj zdrave, s posegom jim ne spremenimo osebnosti in obnašanje je enako tistemu v  obdobju med dvema gonitvima.

Predsodki in negativna razmišljanja:

-    Povečana telesna teža? Sterilizacija ne pomeni prekomernega povečanja telesne teže. Res je, da se nekaterim poveča apetit, vendar se temu s pravilno prehrano in zadostnim gibanjem lahko brez težav izognemo. Ne pozabimo: mi smo tisti, ki pripravljamo njihove obroke.

-    Leno obnašanje? Karakter in aktivnost psice se zaradi sterilizacije ne spreminjata.

-    Inkontinenca? Inkontinenca ni posledica posega pač pa je odvisna od anatomskega položaja mehurja in čvrstosti mišic zapiralk.

Kdaj priporočamo sterilizacijo?

Sterilizacija se priporoča pred prvo gonitvijo, saj s tem v navečjem možnem odstotku preprečujemo vso prej našteto patologijo. Seveda se lahko za sterilizacijo odločimo tudi kasneje, vendar ponavadi ne svetujemo čakanja, da kasneje ni vzrok za odločitev katera od hormonskih  težav.

Dirofilarioza

Bolezen Dirofilarioza je bolezen kanidov celega sveta. Povzročitelj je Dirofilaria immitis, prenašalci pa so komarji. Kjer je komarjev več, so primeri dirofilarije pogostejši- ličinke parazita lahko v komarju dozorevajo do infektivnega stadija, če je dnevna temperatura okolja nad 14 °. Bolezen je lahko dalj časa subklinična (brez opaznih kliničnih znakov) , nezdravljena, oz. zdravljena in pri močno okuženem pacientu pomeni močan riziko in lahko tudi smrt živali. Prav zaradi tega se na endemični (okuženih ) področjih priporoča preventiva v obliki dajanja spot on pripravkov (Stronghold ampule, s pripravkom selamectin), ponekod pa so na voljo tablete s pripravki milbemycin( Milbemax), ivermectin, moxidectin, ki se dajejo mesečno v sezoni komarjev. Če je žival stalno izpostavljena se sredstva dajejo enkrat mesečno dokler traja sezona komarjev, če gremo samo enkrat na okuženo območje pa nekaj dni prej ali v desetih dneh po prihodu domov, če nismo bili na ogroženem področje več kot en mesec.

Odrasle srčne gliste lahko najdemo v srcu in sosednjih krvnih žilah.

Razvojni krog srčne gliste: razvojni krog je dokaj kompleksen. Srčna glista potrebuje komarja kot vmesnega gostitelja, preden konča svoj razvojni krog.
- Komar se okuži, ko sesa kri gostitelja, v katerem so prisotne mikrofilarije- mikroskopsko velike, tanke in dolge embrije Dirofilarie immitis. Mikrofilarije se v komarju razvijejo do infektivnega larvalnega stadija (stopnja ličinke) in migrirajo znotraj komarja do njegovega sesalnega aparata in njegovih slinskih žlez. Ko komar naslednjič sesa kri, s pikom izloči tudi infektivne mikrofilarije, ki skozi gostiteljevo kožo prodrejo v kri.
- Pod gostiteljevo kožo in v mišičnem tkivu ličinke zorijo še 8-10 tednov, pri tem zrastejo do dolžine 2,5 cm , po tem po krvi pripotujejo do desnega dela pljuč in pljučne arterije, kjer dozorijo v odraslo obliko v 2 mesecih.
- Odrasle samice merijo 25-30 cm, samci so veliki približno dve tretjini te dolžine. Življenjska doba zajedalca je 2-5 let.
- Po približno 6-7 mesecih se odrasle oblike Dirofilarie immitis parijo in ležejo jajčeca, ki se izležejo v dolge in tanke mikrofilarije, ki vstopijo v krvni obtok. Mikrofilarije so v večjem številu v krvi prisotne ponoči, ko je tudi aktivnost komarjev večja.
- S pikom in sesanjem krvi se komar okuži in krog se lahko nadaljuje.

Kje je srčna glista prisotna? Področja Primorja, Istre, Dalmacije,...

Kako se bolezen širi? Ker prehod poteka preko prehodnega gostitelja, se bolezen ne prenaša direktno s psa na psa. Širjenje bolezni sovpada s sezono komarja, ki lahko ponekod traja tudi celo leto. Komar ugrizne psa tam, kjer je dlaka najtanjša.

Posledice srčne gliste: Ponavadi lahko traja tudi več let preden se pokažejo kakšni klinični znaki. Posledično je bolezen diagnosticirana pri psih starih med dve in osem let. Okužba je redka pri psih mlajših od enega leta starosti, ker mikrofiliarije potrebujejo 5-7 mesecev preden se razvijejo v odrasle živali po infekciji. Na žalost je velikokrat prepozno še preden se klinični znaki pokažejo. Psi ne kažejo znakov okužbe v 6 mesecev dolgem obdobju, ko Dirofilarije dozorevajo, v tem obdobju tudi z diagnostičnimi testi bolezni ne moremo diagnosticirati, ker v krvi ni krožečih mikrofilarij. Redko se potujoče ličinke "izgubijo" in končajo na neobičajnih mestih, kot so oko, možgani, arterije nog.
Manj kot 25 odraslih oblik v pasjem srcu ne povzroča nobenih simptomov, tako da okužen pes ne kaže znakov bolezni, s prisotnimi mikrofilarijami pa okužuje druge komarje. Če je v srcu in pljučni arteriji več kot 60 odraslih oblik, se začnejo težave v cirkulaciji, poškodbe jeter, ledvic, srca. Več kot 100 srčnih glist pa povzroči blokado cirkulacije in smrt. Seveda je odvisno tudi od velikosti živali.

Simptomi:
- Težave pri dihanju
- Suh kašelj
- Utrujenost
- Brezvoljnost
- Izguba teže
- Slaba dlaka

Odrasle srčne gliste: povzročajo bolezen z mašenjem srca in večjih krvnih žil, ki vodijo od srca. Z mašenjem glavnega ožilja je omejen dotok krvi do ostalih organov, še posebej dotok do pljuč, jeter in ledvic, zaradi česar organi ne delujejo več pravilno.
Najbolj pogosti znaki bolezni je šibek, suh kašelj, zadihanost, slabost,... Vsi ti znaki so najbolj opazni po naprezanju, ko lahko nekateri psi celo izgubijo zavest ali postanejo zmedeni. Veterinar lahko med poslušanjem s stetoskopom opazi nenavadne zvoke pluč in srca, pri naprednem obolenju se bolezen lahko kaže tudi kot zastajanje tekočine v predelu trebuha in nog. Pes lahko tudi izgublja težo in je anemičen.

Diagnoza: Krvni hitri test, ki je zasnovan na podlagi detekcije antigena, ki se sprošča iz reproduktivnega aparata samic Dirofilarije, je najpogostejša metoda, ostali krvni testi, UZ in RTG nam pri tem lahko pomagata.

Dirofilarioza pri mačkah: Medtem, ko so psi naravni gostitelji,so mačke atipičen gostitelj, zato se obliki dirofilarioze močno razlikujeta. Večina mikrofilarij ne dozori v odraslo obliko, zato je tipično število 2-5 odraslih črvov. Tudi življenjska doba odraslih je krajša in znaša 2-3 leta in večina infekcij pri mačkah ne proizvaja krožečih ličink.Pri mačkah je pogostejša taka infekcija, da ličinke zaidejo v druga netipična tkiva. Možna je seveda tudi okužba mačke, ki živi samo znotraj hiše, potreben je ugriz komarja, bolezen se ne prenaša z mačke na mačko. Najpogostejši znaki so kašlanje in pospešeno dihanje, izguba teže in bruhanje.

Kaj pa človek? Infekcija s pasjo dirofilarijo je izredno redka in navadno konča brez kliničnih znakov, ker ličinke srčne gliste poginejo kmalu po vstopu v človeško tkivo, kjer se obdajo z vezivnim tkivom kot tujkov granulom in se počasi razgradijo. Znana je oblika očesne in kožne dirofilarioze, toda to skoraj izključno povzroča Dirofilaria repens in ne pasja Dirofilaria immitis.

Če živite ali potujete na okužena območja, vam bo vaš veterinar svetoval pri izbiri preventivnega zdravila, ki preprečuje, da bi ličinke odrasle v odrasle gliste. Navodil glede dajanja preventivnega zdravila se morate točno držati.

Naš nasvet : Vemo, da so endemična področja dirofilarioze toplejši kraji z večjo stopnjo vlažnosti ozračja, kjer se posledično nahaja več komarjev,tako da svetujemo zaščito pred odhodom. Če smo kakšen mesečni odmerek spustili, oz. mesečni presledek med dvema odmerkoma prekoračili, bomo s takojšnjim dajanjem zdravila možnost razvoja odraslih oblik zmanjšali na najmanjšo možno mero. Spot on pripravka, kot sta Advantix (Bayer) in EXSpot (Shering Plough), ki sicer delujeta proti bolham in klopom, dokazano učinkovito delujeta kot repelenta za komarje, torej jih odganjata in na ta način varujeta pred piki komarjev, ne delujeta pa sistemsko na mikrofilarije.

 

Vir - slika: Lifelearn Inc.

Primer toplotnega udara?

V vročem, poletnem, soparnem vremenu je treba posebno pozornost posvetiti tudi našim hišnim ljubljencem, predvsem psom, s katerimi se sprehajamo, potujemo. Paziti moramo, da ne pride do pregrevanja, NIKOLI jih ne smemo puščati v parkiranih avtomobilih, previdni moramo biti tudi pri igri, vedno morajo imeti na razpolago dovolj sence in sveže pitne vode.

Živali z večjo občutlivostjo:
- Mladički do 6 meseca starosti
- Predebeli psi
- Psi, ki radi pretiravajo pri gibanju
- Bolni psi ali psi na zdravilih
- Brahicefalične pasme ( psi s potlačenim gobčkom, kot npr.mopsi, angleški buldogi, bostonski terierji,...)
- Psi z boleznijo dihal
- Dehidrirani psi
- Psi z boleznijo srca
- Tisti s slabo cirkulacijo zaradi kardiovaskularne bolezni
- Starejše živali
- Tisti, ki trpijo zaradi napadov

Znaki toplotnega udara :
-steklen, odsoten pogled
-rdeč do vijoličen jezik
- rdeče ali blede dlesni
-močno sopenje, lahko oteženo dihanje
-tresenje
-slabost
- močno slinjenje
- povišan pulz
-oteženo ali onemogočeno gibanje
-povišana telesna temperatura
-lahko krvava driska
-kolaps

Terapija :
Če je možno, žival odpeljemo čimprej do najbližje veterinarske klinike, sicer pa :

-žival damo v hladen, klimatiziran prostor
-izmerimo telesno temperaturo
-ohlajamo žival z mrzlimi, mokrimi brisačami, rjuhami, tako da najprej zavijemo tačke, rep, hladimo ušesa in nato postopoma celo žival , položimo v banjo z hladno ( ne mrzlo ) vodo , če je pri zavesti. Pozor! Pazimo, da ne hladimo prehitro in s premrzlo vodo.
-ponavljamo z mokrimi in mrzlimi brisačami toliko časa, da spet dosežemo normalno telesno temperaturo ( 38 do 39 st.Celzija), nato prenehamo s hlajenjem, da ga ne ohladimo preveč. Ne pozabite živali popolnoma osušiti
- pazimo na znake šoka

Tudi če se nam zdi, da naš ljubljenec lepo okreva, ga vseeno peljite na pregled k veterinarju takoj ko je mogoče. Še vedno lahko namreč trpi zaradi dehidracije ali drugih komplikacij.

Česa ne smemo pozabiti, ko se odpravljamo na pot?

-potni list, z vpisanimi podatki o lastniku in živali
-mikročip
-redno cepljenje proti steklini, datum ne sme biti starejši od enega leta in ne manj od enega meseca
-preveriti če je za državo, v katero potujemo potreben tudi titer protiteles proti steklini in koliko časa od opravljene preiskave lahko prestopimo državno mejo (postopek odvzema krvi in preiskave na nacionalnem veterinarskem inštitutu traja vsaj 14 dni)
-katere dodatne zahteve je potrebno izpolniti
-sredstva za zaščito proti klopom, bolham, srčni glisti ( če odhajamo v obmorske kraje)

 

Ob morebitnih dodatnih skrbeh povprašajte svojega veterinarja.

popotna lekarna

Popotna lekarna za našega hišnega ljubljenca

-vsa morebitna zdravila, ki jih tudi sicer uporabljamo
-splošen, širokospektralni antibiotik
-sredstva proti driski
-sredstva proti zaprtju
-sredstva proti slabosti, bruhanju
-sredstva proti pikom, alergiji
-mazilo ali kapljice za oči
-kapljice za ušesa
-mazilo za rane
-pinceta za odstranjevanje klopov
-obliži, gaze, povoji
-razkužilo ( jod, spitaderm)
-fiziološka raztopina
-sredstva proti klopom, bolham, srčni glisti

Strah pred petardami?

Obstajajo sredstva na osnovi rastlinskih izvlečkov in feromonov, ki žival pomirjajo in ustvarjajo občutek manj stresnega počutja. Učinka teh sredstev seveda ne moremo posploševati na vse živali enako. Prav tako imate možnost ustreznih zdravil za pomiritev dobiti pri svojemu veterinarju, ki vam bo lahko pravilno svetoval glede izbire in načina odmirjanja. Ničesar ne dajajte po lastni presoji! Vsa sredstva, še posebej tista na osnovi naravnih sestavin je potrebno začeti dajati dovolj zgodaj, da dosežejo željeni učinek.

Kako jim lahko še pomagamo?

-    Peljimo svojega ljubljenčka na sprehod še preden se pokanje in ognjemeti začnejo
-    Če je vaš kosmatinec navajen večerjati bolj pozno zvečer je bolje, da mu hrano ponudite prej, vendar nikar ne skrbite, če bo hrano odklonil
-    Na sprehodu jih imejte varno na vrvici -  veliko jih zaradi nenadnih pokov iz strahu in panike rado pobegne
-    Potrudimo se čim bolj prezreti znake prestrašenosti in paničnega obnašanja ter nadaljujmo z opravili kot ponavadi, svojega obnašanja nikar ne spreminjajte. Tako jim boste lažje zagotovili, da je vse v redu
-    Igrajte se s svojim kosmatincem in poskusite preusmeriti pozornost od neprijetnega dogajanja okoli njih
-    Ostali zvoki v prostoru kot so na primer televizija ali radijo bodo morda vsaj delno preglasili zunanje zvoke, da se bo žival počutila bolje
-    Strokovnjaki za vedenjske težave v takih primerih odsvetujejo pretirano posvečanje in izkazovanje pozornosti ter vsiljevanje drugačnega obnašanja
-    Predvsem pa, če se le da, jih nikar ne puščajte same


Najbolje se je torej posvetovati z vašim veterinarjem, ki vam bo znal ustrezno svetovati, kako pomagati vašemu ljubljenčku in skupaj bosta izbrala primeren izdelek ter se pogovorila o pravilni uporabi.